Naš
naslov: OTMAR ŠTURM
tel.: +386 (0) 7 36 35 350
Mestni trg
25
GSM: +386 (0) 41 632 470
8330
Metlika
SLOVENIJA
Članek
iz Zelene pratike 2001, str. 225-238; avtor: Ivo Kuljaj
ŠTURMOVA VINSKA KLET ZA TRETJE TISOČLETJE
Šturmovi iz Metlike so zgradili novo vinsko klet, ki je
v ponos belokranjskemu vinogradništvu. Otmar Šturm st. opravil pionirsko delo pri uveljavljanju belokranjskih vin.
0četovo delo uspešno nadaljuje sin Otmar.
Šturmovi s svojimi znamenitimi vini kraljujejo na Pleščem vrhu v neposredni
bližini Vidošičev pod cerkvijo sv. Ane,
od koder se ponuja čudovit razgled na vse strani. Človek, ki mu je pri srcu
vinska trta, ima tu kaj videti. Njegova
duša se napolni z nenavadno toplino, ki jo izžarevajo bližnji hribčki, povečini
zasajeni z vinogradi. številne okoliške cerkvice dajejo tej idilični
pokrajini podobo rajskega sveta.
Otmarja Šturma in njegovih vin poznavalcem slovenskega vinskega sveta ni
treba posebej predstavljati, saj jih imajo priložnost poskusiti vsako leto na
posebni stojnici na mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani. Mnogi mislijo, da le tisto, kar je ostalo od nekdanjega
vinskega sejma v Ljubljani, ne bi bilo to, kar je, če ne bi bilo Šturma,
njegovih izvrstnih vin in izbrane jagnjetine na ražnju, ki je nihče ne zna speči
tako dobro kot Belokranjci.
Šturmova zidanica je bila sredi lanskega poletja ogromno gradbišče, na
katerem so si podajali kljuko še zadnji mojstri pred otvoritvijo povsem nove
kleti za tretje tisočletje.
Nova klet z velikimi kamnitimi oboki je globoko pod zemljo.
Stopničast in obokan vhod se spušča iz nekdanje skromne Šturmove
zidanice, v kateri poslej ne bo več vina.
Služi za nekakšen sprejemni ali degustacijski prostor, okoli katerega
so postavili veliko ploščad, ki bo vsako jesen sprejemala od sonca ožarjeni
pridelek rumenega muškata, chardonnaya, kraljevine, modre frankinje, modrega
pinota... Celoten objekt je funkcionalno zaokrožen in dovršen.
Zgrajen je po načelih najsodobnejših enoloških spoznanj.
Vidi se, da so pri njegovi izvedbi igrale odločilno vlogo velike izkušnje,
ki jih imajo Šturmovi s pridelovanjem vrhunskih vin.
Poleg njih pa se pri vsakem detajlčku kaže neka značilna Šturmova
kultura, ki čisla vino kot posebno in plemenito pijačo.
Ne pomnim, da bi kdo v novejšem času v Beli krajini postavil tako
funkcionalen, a hkrati za oko in dušo tako okusen vinski hram, v katerem si
tradicija in sedanjost prisrčno stiskata roki.
Nova Šturmova vinska klet nosi v sebi tudi
kar nekaj simbolnih prelomnic. Zgrajena je bila tik pred letom 2000, kar pomeni, da bo to
vinski hram za tretje tisočletje. Z
njim se pri hiši končuje ljubiteljski način pridelovanja vina, ki ga je
poosebljal oče Otmar. Z njegovim
-sinom, prav tako Otmarjem, se začenja čass novega, profesionalnega ukvarjanja
s to dejavnostjo. Klet je le eden
prvih in ključnih pogojev, ki si jih vzpostavlja mladi Šturm na svoji
vinogradniški in kletarski poti. Prepričani
smo, da bodo v novi kleti zorela še plemenitejša in boli znana vina, ki ne
bodo v ponos samo blagovni znamki Šturm, temveč tudi vsej Beli krajini in
Sloveniji.
"Ni šlo več drugače," nam med
potjo iz Metlike v Vidošiče pripoveduje ata Šturm.
"Mladi se je odločil, da se bo z vinom bolj ukvarjal in nekaj je
bilo treba ukreniti. Tisto, kar
sem jaz zgradil, je bilo preprosto premajhno in
preskromno. Potrebe so nas prerasle. Saj
ne vem, če je to pametno. Mogoče
z mladim ravno narobe razmišljava. Mislim
tako, da bi on moral razmišljati tako kot jaz in jaz tako kot on. To pomeni, da bi ga jaz moral siliti v gradnjo kleti, on pa
bi si bolj želel službe, lastnega stanovanja ali hiše. Stvari so zdaj ravno obrnjene.
Ampak tako se je odločil in jaz ga na tej poti podpiram."
Mogoče
res, ampak kdor bolje pozna starejšega Šturma, ve, da je to napreden človek z
velikimi sposobnostmi in izkušnjami in sina vsekakor ne bi podpiral pri nečem,
kar bi se mu zdelo zgrešeno. Šturmi pa so znani
tudi kot trmasti in vztrajni ljudje. Ko
se za nekaj odločijo, vztrajajo in naredijo vse, da uspejo.
Kako drugače bi si, denimo, lahko razložili, da je starejši Otmar leta
1972 prav v neposredni bližini kleti na Pleščem vrhu zasadil vinograd z
rumenim muškatom. Tudi to je bil
eden najbolj smelih in pionirskih korakov sedanje pridelave vrhunskih belih vin
v Beli krajini. 'Zakaj sem se odločil za rumeni muškat? Zgodba je mogoče malo
bolj preprosta, kot bi si kdo mislil. Jaz svoj čas vina sploh nisem pil.
No, če sem boli natančen, od svojega sedmega, ko me je stric prvič
napil, pa do dvaindvajsetega leta. Tudi
potem mi niso tekla naša tradicionalna suha in kisla vina.
Vedno sem bil pristaš finejših, sladkejših in aromatičnih vin. V sebi pa sem nosil tudi spomin iz najrosnejših let.
Vedel sem, da je bil muškat v vinogradu mojega starega očeta ter da je
bilo nekaj teh trt v vsakem belokranjskem vinogradu.
Otroci smo to grozdje najraje zobali in jih včasih zaradi tega tudi
dobili po prstih. Stari oče je
namreč muškat uporabljal za "žmahanje' sodov. Vsak sod smo morali
najprej namasirati z muškatovim grozdjem, šele potem smo vanj nalili mošt.
Mogoče sem ga tudi zato imel vedno za nekaj posebnega," se spominja
svojih otroških časov starejši Šturm.
Njegova zgodba z rumenim muškatom pa se s
tem ne konča, temveč šele začne. Plesti
se začne pravzaprav leta 1977 v Semiču, ko so Belokranjci pripravili prvo
razstavo svojih vin po drugi svetovni vojni.
Otmar Šturm je na njej sodeloval prav s svojim rumenim muškatom, vendar
mu sorte preprosto niso priznali. Zapis
v Dolenjskim listu, ki ga je časopis posvetil tej razstavi, nam po svoje govori
o tedanjih časih in razmerah v belokranjskem vinogradništvu.
Kronist je namreč ob najvišjih ocenah za posamezna belokranjska vina le
mimogrede omenil, da je zunaj konkurence z netipičnim vinom za Belo krajino
sodeloval tudi Otmar Šturm in zanj prejel oceno 16,17 točk po Buxbaumu.
Nikjer torej niti besedice o kakem rumenem muškatu.
Po načelu pač, da tisto, o čemer se ne piše, ne obstaja.
Šturm pa se s tem ni mogel pomiriti.
Trmast kot je, se je odločil, da bo vino predstavil kar na mednarodnem
vinskem sejmu v Ljubljani. In res.
'Toda v Ljubljano vina nisem mogel poslati
nefiltriranega in v odprti steklenici. Ker
je takrat filter za čiščenje vina stal celo premoženje, sem ga naredil kar
sam. Ohišje sem sestavil iz lesa,
ploščo pa sem dal originalno. Črpalko sem si omislil kar s pomočjo vrtalnega
strojčka. Ko sem prišel na
ljubljanski sejem k prevzemniku vzorcev, je bil ta prepričan, da sem pač iz
vinske kleti. Najbrž tudi v sanjah
ni pomislil, da bi si iz Bele krajine drznil prinesti vino na ocenjevanje kak
zasebnik. Opomnil me je le, da mora
biti na steklenici tudi etiketa. Jo
bom takoj prinesel, sem mu rekel in odšel do žene, ki me je čakala v
avtomobilu. Tam sem prepognil list
papirja na osem delov, jih razrezal in ženi, ki lepo piše, rekel naj napiše
potrebne podatke. Mimogrede sem še
ustavil mimoidočega in ga poprosil za vžigalnik, s katerim sem rahlo obžgal
robove etikete. Prevzemnik je bil z
etiketo zelo zadovoljen. Rezultati
ocenjevanja so bili kmalu znani. Med
drugim so se kazali v velikem razburjenju nad tem, da so na sejmu sodelovali
tudi zasebniki. Kar zadeva mene pa
je dodaten gnev povzročilo vino rumenega muškata, se pravi sorte, ki je ni
bilo v našem sortnem izboru. Aktualni
dušebrižniki so v tem očitno videli veliko samovoljo, če ne celo upor.
Drugače si pač ne znam razlagati dejstva, da si slovenski časopisi o
tem sploh niso upali pisati, pisal pa je zagrebški Vjesnik.
Takoj po sejmu sem v zidanico dobil iz Ljubljane inšpekcijo.
Kljub temu pa je inšpekcija po podrobnem ogledu opreme in pokušini vina
od mene odšla zadovoljna. Kmalu
potem sem dobil dovoljenje za stekleničenje vina," nam je te zanimive čase
orisal Otmar.
Velika zlata medalja za rumeni muškat na mednarodnem ocenjevanju vin leta 1983 v Ljubljani
Šturm
tudi potem ni odnehal. Na vino je
imel še naprej svoje poglede in pri njih vztrajal.
Nikoli se ni strinjal s pravili igre, ki so jih diktirala močnejša
slovenska vinska središča in Belo krajino porivala ob rob pridelovanja
najkakovostnejših slovenskih vin. Zavedal
se je, da zgolj s sortami, kot so modra frankinja, žametna črnina, kraljevina
in laški rizling Bela krajina ne more prodreti v vrh slovenskih vin. Zato je še naprej delal po svoje in sadil "eksotične"
sorte: traminec, modri pinot, cabernet sauvignon... Končno je prišlo leto 1983
in trmastemu Otmarju prineslo veliko zadoščenje. Na mednarodnem sejmu v Ljubljani je za svoj muškat prejel
veliko zlato medaljo. Jugoslavija se je tega leta na sejmu zelo slabo odrezala,
saj je prejela le šest velikih zlatih medalj. Šturmov uspeh je bil tem večji,
kar je spet dvignilo prah. A tudi veliko spoštovanje.
Takole se spominja tega dogodka: "Kmalu
po sejmu me je klical gostinec Šiker s Štajerskega in me prosil, če bi lahko
prišli k meni na obisk. Res so se
kmalu pripeljali. S seboj pa so
imeli grozdje in steklenico rumenega muškata.
Hoteli so pač odkriti razloge, zaradi katerih je niihov muškat na sejmu
prejel zgolj bron. Meni je bilo
pred temi vinskimi strokovnjaki, ki se nikakor niso mogli pomiriti s tako
velikim priznanjem za rumeni muškat iz Bele krajine, sprva zelo nerodno. Se boli pa zaradi majhne zidanice, v kateri je dozorel
"predmet' tega njihovega velikega zanimanja. Zaradi tega sem jih vozil vsepovsod, dokler ni eden od njih
ugotovil da tako zaključenega vinogradniškega področja tudi na Štajerskem
ni! To je bil zame znak, da bo počasi
le treba stopiti v zidanico, ki pa jo potem, kljub mojemu opravičevanju, sploh
niso opazili. Zanimalo jih je samo
vino. Ko smo potem le poskusili
njihov in moj muškat, sem lahko le ugotovil, da je bil njihov pretopel in z več
arome, moj pa ravno prav ohlajen in z več elegance.
Kmalu po tem dogodku mi je nekdo prišepnil, da bo poslej rumeni muškat
v Beli krajini dovoljena sorta. In
to se je potem res kmalu tudi zgodilo.
''Ta bitka je bila torej dobljena, jih je pa še ostalo
nekaj!" V tem vskoči v pogovor mladi Šturm
in omeni traminca: "S tem trsnim izborom ga res lomijo.
Poglejte, mi smo od nekega našega dobrega znanca kupili vinograd in
grozdje traminca, ker ga pač človek kot nedovoljeno sorto ni mogel prodati
zadrugi. Potem smo Vino prijavili
na inštitutu kot mešano belo in zanj prejeli papirje, da ga lahko polnimo.
Vino, suhi jagodni izbor, smo imenovali Prepovedani Sadež.
Pokušina ledenega vina rumenega muškata 98, ki je kot sorta nasploh
največji ljubljenec Šturmovih, prekine pogovor o razmerah v belokranjskem
vinogradništvu v zadnjih tridesetih letih.
V ustih se nam razlije nekaj božanskega.
Nič čudnega, grozdje, iz katerega je nastalo to vino z uradno oceno
19,3, je imelo ob trgatvi več kot 200 oec.
Starejši Šturm med ulivanjem tega enkratnega vina pojasnjuje svoje izkušnje
s to sorto. Pravi: "Muškat je
pri kletarjenju zelo občutljiva sorta. Najmanjša
napaka se pozna. Najprej se to kaže
pri izgubljeni aromi. Denimo, če
ga žveplaš preveč, izgubi aromo, če ga premalo, ga izpostaviš oksidaciji in
drugim napakam. Kljub temu pa vsaj
meni osebno vso ljubezen, skrb in nego obilno vrača.
Sam pravim:
''če hočeš res nekaj dobrega, potem pij muškat!" Res
smo potem brez ustaljenega degustacijskega vzorca poskusili kar nekaj Šturmovih
muškatov. Vsi so bili enkratni, pa
najsi je šlo za suhega, za katerega le starejši Šturm menil, da se lepo poda
tudi k pečenki, do izbora in jagodnega izbora.
Šturmovi
obdelujejo šest tisoč lastnih trt, tri tisoč jih imajo v najemu.
Na leto zaprejo kakih trideset tisoč steklenic različne velikosti. jih
pa zadnja leta ni več na vsakem ocenjevanju.
Starejši Šturm ima o tem svoje mnenje: "Ocenjevanje vin sem 
vedno
jemal tudi kot priložnost izobraževanja.
Sam, na primer, sem svoj čas v Ljubljani obiskal avstrijsko, francosko
in jugoslovansko stojnico. Povsod
sem zahteval muškat. Na
jugoslovanski stojnici sem hotel Šturmovega.
Nekoč le bil z menoj takrat še mali Otmar, ki je prisrčno vzkipel:
'Tata, kaj si bedast, da boš svoje vino kupoval?!" Ampak jaz sem vedel
zakaj sem ga. V enakih okoliščinah sem primerjal moj muškat z najboljšimi
na svetu. Tako sem lahko jaz
testiral ocenjevalce. Zdaj se z
različnimi komisijami in merili, ki jih ubirajo, to tepe." V Šturmovi
kleti je veliko posebnosti. Jemljemo jih lahko kot uspehe inovativnosti in
iskanja novih možnosti, ki jih v pridelovanju velikih vin skriva Bela krajina.
Poskusili smo polsladki modri pinot, ki je pri poznavalcih še pred leti
vzbudil veliko presenečenje in nemalo pohval.
Tokrat smo pili vino, katerega grozdje je bilo trgano na sv.
Martina dan. Pridelek je bil
zelo skromen, le pol litra vina na trto. Kot
je povedal mlajši Šturm, je alkoholna stopnja ( 16,1 vol. %) presenetila tudi
njih. V vinarstvu pozne trgatve in
ostanek nepovretega sladkorja pri rdečih vinih niso običaj. Toda spet smo tu, pri starejšem Šturmu, ki pravi, da so ženske
in tisti, ki ne pijejo dosti, najboljši degustatorji in Šturmu, ki ima pri
vinu rad sladko, aromatično in elegantno.
Ravno to pa je njegov modri pinot, ki nas spominja na močna južna vina.
Prijetna kislina učinkuje elegantno.
In kot so zapisali v svojem vinskem listu, daje neopazna trpkost slutiti,
da bo vino s starostjo še boljše. Šturmovi so prepričani, da jim je tudi s
tem vinom uspelo dokazati, da ima Bela krajina izjemne vinorodne lege.
In ko smo že ravno pri rdečih vinih, smo v njihovi kleti lahko
poskusili tudi barrique modre frankinje, ter celo cabernet sauvignon.
Posebej velja omeniti, da so vsa vrhunska Šturmova vina donegovana v
hrastovih sodih. Tako bo tudi
poslej, saj bo nova klet v svoja posvečena nedrja sprejemala izključno lesene
hrastove sode, ki jih bo mojster sestavil kar v njej.
Nova Šturmova posebnost je vino pozne trgatve kraljevine in celo njeno ledeno vino. Sami so o tem podvigu zapisali: "Kraljevina je avtohtona sorta v Beli krajini in je nepogrešljiva v namiznem vinu. Njen povprečen pridelek je 4 do 5 litrov na trto. Naša pozna trgatev pa je imela le 0,6 litra na trto. Od vseh posebnih, predikatnih vin, ki jih premore naša klet, nam je prav kraljevina največji in najtežji podvig, saj smo dosegli, da se lahko tudi ta sorta primerja z zvenečimi sortnimi vini. Njena značilnost je lahkotnost in eleganca arome in to je presenečenje za tiste, ki poznajo in spoštujejo to skromno, a množično trto Bele krajine."
Pogovor o kraljevini v Beli krajini nujno navrže tudi razmišljanje o belokranjskem belem vinu oziroma o belokranjcu, v katerem je največ prav kraljevine. Šturmovi nimajo belokranjca, pač pa to svoje vino imenujejo vigrednik. To je zvrst, v kateri je poleg kraljevine in laškega rizlinga zastopana le vrsta najboljših sort vključno z muškatom. Starejši Šturm je prepričan, da bi se stroka in pridelovalci morali končno dogovoriti, kaj belokranjec v resnici je. Pri tem bi se lahko zgledovali po dolenjskih rojakih onstran Gorjancev, ki so s spoštovanjem tradicije, a tudi z napori, vztrajnostjo in sodobnimi prijemi, dosegli veliki met s svojim cvičkom. Prav tako pa tudi, da to ne more biti le namizno vino iz kraljevine in laškega rizlinga, temveč mu je treba dodati tudi še kako kakovostno sorto. Le tako bo imel belokranjec svojo perspektivo. Enako velja po njegovem mnenju za metliško črnino. Sicer pa Šturmovi pahljačo svojih vin po sortah in času trgatve delijo na tri kolekcije: belo, modro in zlato. Kmalu bo treba k njej pridati še nov Šturmov pridelek: peneče vino, donegovano po klasični metodi in v katerem bo poleg modrega pinota, chardonnaya prav gotovo tudi rumeni muškat. Imajo pa še eno kolekcijo, ali bolje rečeno, vinsko znamenitost, to so vina, pridelana na ritki sv. Ane, kot imenujejo grič pod cerkvijo, ki spominja na ležečo žensko. S tem izkazujejo tudi svoj smisel za humor in tradicionalno belokranjsko šegavost, ki jim pomaga pri premagovanju vsakdanjih ovir. Teh pa bo z vstopom Slovenije v Evropsko unijo vedno več. Šturmovi jim bodo z novo kletjo, s svojo iznajdljivostjo, vztrajnostjo in vizionarstvom prav gotovo kos.
P.
S.
Že prvi uspehi kletarjenja v novi kleti kažejo,
da je dobilo belokranjsko vinstvo z njo resničnega paradnega konja.
Rezultati ocenjevanja belokranjskih vin na Vinski vigredi o tem ne dopuščajo
nobenega dvoma. Otmar Šturm je za svoja predikatna vina prejel kopico najžlahtnejših
priznanj. Imel je najboljša vina kar v treh kategorijah.
Njegova kraljevina (ocena: 18,68) je bila najboljša med vini pozne
trgatve. Šturmova rumena muškata (oceni: 19,08; 19,02) sta bila zmagovalca med
jagodnimi izbori. Najboljše je
bilo tudi Šturmovo ledeno vino - chardonnay (ocena: 19,14).
Posebej fantastična pa je ocena ( 19,24), ki jo je prejel za kraljevino
- suhi jagodni izbor. To je najlepše
priznanje tej sorti, s katerim je Šturm potrdil besede, ki jih je svoj čas
zapisal velik slovenski vinogradnik Stanko Čurin: 'Kot starejši in izkušen
vinogradnik že dolgo več ne stavim več na posamezno sorto, temveč sem do
vseh enako pošten. Hočem le, da
je kakovost vrhunska in vsako sorto prisilim do zadnje možnosti, naj pokaže,
kaj zmoreva oba!' In kar je svoj čas zmogel Čurin s šiponom, to danes dela Šturm
s kraljevino.