BARBA

Zapuš?eno orodje v poljski ko?i
v njej,iztrohnelo je
ker dež skozi streho ga že dolgo mo?i
v prah po?asi spreminja se
a še ?aka roke tvoje
še uboga roke kot lopate
In neko? od lopate pokošene trate
- še mislijo nate.
Kot tvoje edine neveste, neveste osivelih las
So trate brez tebe usahnile skozi ?as
Ko kose ne sliši se ve? glas.
izgubile lesk v drobnih razsutih o?eh
izgubile mik in ?ast.
In ko da smeje se pošast.
skriven?il se njih je smeh,
Bil si tretji sin
bil staršem,bratom si odve?
da en zemlje konfin
zarezal vanjo bi ne preve?.
so z verigo v klet
vezali te.
?e okrog ozrl si se
bil si preklet.
Bil hlapec na svoji zemlji si
a imel si jo neskon?no rad,
ni?esar imel nisi,
a bil si bogat.
Brez tvojih šume?ih trat.
in na njih diše?ih rož.
brez k tebi vedno odprtih vrat
ti ne bi bil - barba Ambrož.
faenti?