?EBELA

V no?eh, ko ne morem spati
Kak spomin se prikolovrati
Še za?utim vro? tvoj dih
Še dotik prstov tvojih
S teboj ki v jasnih sem no?eh
Odhajal pod nebesni svod
S teboj ki v deževnih dneh
sem grel si prezeble prste
?aroben bil je vsak sprehod
poln dotikov najnih vse vrste
Kot ?ebela okoli si letela
Bren?ala vsa medena,vsa vesela.
Potem storl sem - greh.
Ni izginil, le spremenil tvoj se je nasmeh.
In barve ob najini pot v parku so se spremenile
Vesele vile z vrhov smrek nekam so se poskrile
Vile, ki le nama so se kazale
Druge poti tokrat so ubrale.
najino je klop vrtnar to jesen dal hitro v hrambo.
In prinesel nazaj
Je spomladi ve? ne bo
Strohnela,preperela je kot tisto med nama kdo ve zakaj.
Pa tudi ?e jo bo…
Da angeli smo enokrili
Davno že rekel je poet
In da nikoli poletet.
Sami ne moremo,pa ?e še tako bomo se trudili.
Pa vendar se rodimo
Živimo in umremo sami.
Prah in pepel ostaneta za nami
In na vrh pepela kakšna ?ebela
?ebela obnemela.