Tako blizu  


Tako blizu sva si šla
po veselicah življenja,
po brzicah hotenja
in se nevedoma razšla
na prvih poteh 
stremljenja,
na drobnih čereh 
hrepenenja.

Vrnil sem se danes
na tisti trg pekoč.
Uzrl, ko zamižal,
sem vse kot nekoč,
glasbo zaslišal
in ropot vpijoč.
In ograjo stkano iz zelenja
in svet najinih pet minut
kako se menja,
a željami ostaja posut.
In tvoj vabljiv pogled
željan prebujenja,
razprtih usten tih obet...
ki ostal je svež v zraku
čeprav mimo je - osemnajst let.  
in dekliških prsi lok napet,
kamor roka moja v mraku
bi lahko se prva vzpela,
kjer nekoč ranjen bi počil,
kjer bi mi ob plesu pela.

Let mladih nisem užil
ne našel tebe, te odkril
A lahko bi,lahko v tebi skril
ranljivost svojo,
če samo čez breg
nekoč zavil,
na pot bi tvojo,
ko krenil v beg
sem od sle mladosti,
ki me je gnala,
od radosti,ki do norosti
konca ni poznala.

Leta so tekla in minila
a midva ostala 
sva, ker ljubezni sila
naju je gnala
vsa mlada
Tako usoda spet podala
nama možnost novo
je,ker imela rada
naju ju gotovo.

Tokrat bil je sneg,
ki stopinje tvoje skril
je, ko sam po poteh
mesta starega sem vedril. 
A od nekje čul sem smeh
dekleta,ki za las
nerodno sem ga zgrešil
Skozi  meglice ledene
videl mili  obraz
sem nje 
ki kot mene
stisnil ga je:
zime in samote mraz.

Takrat čuden čutil sem nemir,
ker diha tvojega poln zrak,
bil vsak večer, 
je,ko sem se vračal v Mrak.

Kako blizu sva hodila,
Kako blizu se zgrešila
le midva veva,
kaj sva zgubila
- za vedno.
le midva zavreči smeva 
to življenje bedno.