Ena sama        

Ona je kakor reka,
ki sanje svoje izlije
vate, sokove izpije
ti in čudno te useka.
Vase te posrka,
če ji nisi kos
ko na tvoja trka
prsa in srca okov  
kot revež nag in bos.
Ob njej gozdov 
še začutiš
detinstva tvojega piš,
ob njej lahko še zardiš,
a ona se ne spremeni 
le tebe počasi menja,
ona, ki se ti 
nenadoma zazdi
ONA tvojega življenja.