Finance, 1. oktober 1997

Izberite najmanj sorodne delnice

IZRACUNI SOODVISNOSTI GIBANJA DELNIC NA LJUBLJANSKI BORZI OD LETA 1994

Skoraj ga ni clanka o investiranju, ki ne bi priporocal, da v svoj portfelj vkljucite delnice vec podjetij in s tem razprsite tveganje. Zelo malo pa je bilo napisanega o tem, koliksno je v primeru slovenskega trga delnic dejansko zmanjsanje tveganja, ki se ga da doseci na ta nacin. Namen nasega clanka je zapolniti to vrzel in ovrednotiti dejanske ucinke razprsitve portfelja.

Ce bi kupili delnice dveh podjetij, na kateri zunanje okoliscine delujejo povsem nasprotno (na primer podjetja, ki proizvaja deznike in podjetja, ki proizvaja soncna ocala), bi lahko pricakovali zelo stabilne donose. Na zalost je v resnici donosnost vecine podjetij pozitivno korelirana, se posebej, ce sta podjetji v isti ali sorodni panogi.

Kaksne so v splosnem korelacije med slovenskimi delnicami, vidimo iz preglednice 1. Iz nje je razvidno, da je gibanje delnic med seboj povezano. To je precej splosen pojav, ki velja tudi na drugih borzah. Glede na to, da je tezko najti delnice, ki so med seboj negativno korelirane, je pri formaciji portfelja z manjsim stevilom delnic smotrno izbrati vsaj tiste delnice, ki so medsebojno cim manj pozitivno korelirane. Recimo, da ima vlagatelj denar trenutno nalozen samo v Krko in zeli k portfelju dodati se eno delnico za zmanjsanje tveganja. Iz preglednice je razvidno, da je podjetje, ki ima najnizjo korelacijo s Krko, Droga. Racunsko se izkaze, da je varianca novega portfelja za 46odstotkov nizja od prvega.

Z vecanjem stevila delnic v portfelju, se tveganost portfelja v splosnem zmanjsuje, ker se specificni del tveganosti posameznih delnic (tveganje, povezano s posameznimi podjetji) med seboj iznici. Vlagatelje pa predvsem skrbi druga komponenta tveganja, to je sistemsko tveganje, ki je povezano z dogajanjem v celotnem gospodarstvu. Ne glede na to, v koliko podjetij vlozite svoj denar, tveganja, da bo gospodarstvo zaslo v recesijo, ne morete popolnoma odpraviti. Res pa je, da so dolocene delnice na to vrsto tveganja bolj in druge manj obcutljive. Ob tem se zastavlja vprasanje, kako lahko to obcutljivost merimo?

Recimo, da je vlagatelj vlozil denar v 10 podjetij in sicer tistih, ki so vkljucene v Slovenski borzni indeks (SBI). Taksen vlagatelj ne bo meril tveganosti delnic glede na njihovo posamicno tveganost, temvec glede na to, koliko tveganja prispevajo k celotni tveganosti portfelja. Opravka imamo lahko z delnico, ki je sama po sebi zelo tvegana, ko pa jo vkljucimo v portfelj, postane zelo varna. To se zgodi v primeru, ce je vecina tveganja v delnici specificnega, oziroma drugace povedano, ce je vrednost delnice malo obcutljiva na splosna gibanja v gospodarstvu.

Vsebnost sistemskega tveganja v delnici lahko ocenimo na osnovi regresijske analize, s katero ocenimo, kako obcutljivi so donosi pozamezne delnice glede na gibanja borznega indeksa (koeficient beta). Izracun koeficienta beta za BTC pokaze, da za vsak procent nepricakovanega porasta SBI cena BTC v povprecju naraste za 0,66odstotkov. Z drugim izracunom (koeficient R2) ugotovimo, da je 19 odstotkov celotnega tveganja v BTC sistemskega, ostalih 81odstotkov pa specificnega. Z drugimi besedami povedano, vlagatelj, ki poleg v BTC vlaga se v 9 drugih delnic vkljucenih v SBI, s tem avtomaticno eliminira kar 81odstotkov tveganja, ki izhaja iz delnice BTC.

Podobna analiza za Lek pokaze, da je Lek znatno bolj obcutljiv na gibanje borznega indeksa kot BTC, kar pomeni, da k tveganosti portfelja prispeva vec kot pa BTC. Lekova delnica namrec vsebuje znatno vec sistemskega tveganja, ki ga v portfelju ni mogoce odpraviti; izracun pokaze, da je 59 odstotkov tveganja v Leku sistemskega in 41odstotkov specificnega.

Ocene povezanosti gibanja delnic z gibanjem SBI (koeficient beta) in deleza sistemskega tveganja v razlicnih delnicah (R2) so podane v preglednici 2. V preglednici so prikazani tudi realizirani letni donosi in njihovi standardni odkloni. Kot smo ze prej omenili, lahko standardni odklon uporabimo kot merilo tveganosti le v primeru, ko vlagatelj vlaga v eno samo delnico. V kolikor ima vlagatelj razprsen porfelj, postane relevantno merilo tveganosti posameznih delnic njihov koeficient beta.

Iz preglednice 2 je razvidno, da je zmanjsanje tveganosti na racun razprsevanja zelo veliko, saj znasa v povprecju kar 50 odstotkov. Glede na ocenjene parametre lahko recemo, da lahko z diverzifikacijo najvec pridobijo delnicarji BTC, saj si tveganje lahko zmanjsajo za 81odstotkov, najmanj pa delnicarji Krke, ki lahko dosezejo le 14-odstotno zmanjsanje.

In koliksno donosnost lahko pricakujemo od posameznih delnic? Predpostavimo, da vlagatelji, zaradi svojega odpora do tveganja, v splosnem pricakujejo visje donose za bolj tvegane kot za manj tvegane nalozbe. V financah obstaja takoimenovani CAPM model (Capital Asset Pricing Model), ki pravi, da je pricakovana donosnost na delnic sorazmerna njihovi sistemski tveganosti. Ceprav je bila ta metoda zadnje case delezna vrste kritik, v praksi ostaja se vedno nepogresljivo orodje za oceno pricakovanih donosov vlagateljev in s tem cene delniskega kapitala posameznih podjetij.

Pricakovane letne donosnosti delnic z upostevanjem vec parametrov so prikazane v preglednici 2. Za delnice z visoko sistemsko tveganostjo, recimo Lek, je po modelu CAPM pricakovana letna donosnost (25,9 odstotka), kar je visje od delnic z relativno nizko sistemsko tveganostjo, recimo BTC (19,8 odstotka).

Seveda se pricakovana in uresnicena donosnost pogosto ne ujemata, se posebej, ce delnica se ne kotira dolgo na borzi. S casom, ko se ti prehodni pojavi umirijo, in ko je na razpolago vec informacij, lahko upamo, da bodo pricakovane donosnosti dober priblizek za dejansko povprecno donosnost posameznih podjetij.

V analizi smo zajeli 10 delnic vkljucenih v Slovenski borzni indeks ter Krko. Cetudi bi k analizi dodali delnice drugih slovenskih podjetij, bi lahko ugotovili, da se z njihovo vkljucitvijo sistemskega tveganja ne bi dalo kaj dosti dodatno zmanjsati. Bolj ucinkovit nacin za zmanjsanje sistemskega tveganja je seveda mednarodna diverzifikacija. Ker donosi slovenskih delnic skorajda niso korelirani z donosi na tujih borzah (korelacija med SBI in Dow Jones 30 indeksom je recimo -0,05), so za slovenske vlagatelje zanimive nalozbe v delnice tujih podjetij, in obratno: v dobi globalnih financnih trgov so slovenske delnice zanimive za tujce, ce ne zaradi drugega zato, ker pripomorejo k zmanjsanju sistematskega tveganja v njihovih portfeljih.

In na koncu se opozorilo: vse ocenjene parametre v studiji je potrebno interpretirati s kanckom soli, saj so bili ocenjeni v relativno kratkem in obenem razmeroma burnem obdobju.

Mnenja v pricujocem clanku so avtorjeva in ni nujno, da sovpadajo z mnenji Federal Reserve Bank of New York ali Federal Reserve System-a.

Nazaj na domaco stran.