 |
||||||||||
| Stran obiskana od 2002.09.08.7N |
 |
|||||||||
Wer : ši'z :
mami? (Na vsak način nujno)
Jani Melik [1993]
1
Na planetu Zemlja so v
nuuletu XEZS uvedli novo osnovno enoto za kčasoprostormehkištrudl-tajflglihzdejunterhaltngoščo.
Sedaj je enota enaka enemu premstiju na ABT tiki. Stara enota 1 s
je po novem sistemu samo še čudno tranksbedno število in ne spada več v nadrejen
obseg R42. I don't know, Mkakh-a-Nweh. Od sedaj je preračunavanje Keltskih pirskih obredov, nevzhajanje in zgornjih
kulminacij nadobzornic nad Južno Srednjo Evropo postalo enostavno, s čimer pa
ploskanje z eno roko in hoja nazaj nimata nič skupnega. Vseeno je treba pri hoji naprej
še vedno hoditi naravnost naprej.
2
Mikes mora tako zaradi kvantne antitežnosti hoditi naprej. Razmišlja o paraparadoksu, ki ga je prebral
včeraj v novih 'Etčih'. Svetloba je mešanica samih singularnosti in, če je v
Vesolju več singularnosti, zakaj je potem v Vesolju temno? Iz tega je lahko
zaključil samo že znani linearni Olbersov paradoks: če Vesolje opazujemo, je
kompaktno, vendar ni svetlo.
"Mogoče", si misli, "jim bom še kdaj kaj povedal o astrodemi,
če bom utegnil."
Ne gre mu v račun, da je 'Johnny' Archibald Wheeler že dobil Nobelovo nagrado za fiziko.
Mogoče pa živi le v navadnem vzporednem svetu. Ko je prišel do konca Masinterlinkovega
nabrežja in izginil za cestnim ovinkom, se je spomnil, da je tisti film že gledal.
"Le po kakšnem vzorcu je Bog ustvaril Zemljo?", se je spraševal. Vzorec 7 se mu je zdel
preveč enostaven, Vzorec 8 mogoče ne. Pri Vzorcu 6 ni bil
več prepričan. Ta vzorec ga je že, od kar je pomnil, zanimal. Nanašal se je na ploskve, ki jih
človek prav hitro zazna v
kčasoprostormehkištrudl-tajflglihzdejunterhaltngošči. S ploskvami nikoli ni imel
težav, tudi z Möbiusovimi ne, pač pa ga je vseskozi morilo drugo vprašanje. Ob vstopu v
tski predor je segel v žep, rahlo premešal stvari, ki so se mu nabrale in segel
po modro beli kocki, ki jo je vedno nosil s seboj. Le kako bi lahko pri kvantni
antitežnosti preverili ali bo obstala, če jo vržemo v t4-zrak. Čeprav ni bil
prepričan ali so Wheelerju že podelili Nobelovo nagrado, se je ob tem problemu metanja kocke spomnil, da je
Wheeler o tem nekoč že govoril. Ta njegova zgodba ga je vedno spominjala na to, kako so v
otroških letih s prijatelji igrali znano igro pantomime. Ta občutek kako prikazati nek pojem, mu je bil vedno enak
dejanskemu metanju kocke, čeprav s tem Vzorca 6 še ne bi rešili. Učil se ga je
šele potem na Univerzi in pri tem ne bo nikoli pozabil kako je imel v nalogah vse
rdeče. Vzorec 3 pa je bil zares zapleten. Glede na Vzorec 6, o katerem niso vedeli
nič in je bil od Vzorca 3 enostavnejši, pa so o Vzorcu 3 vedeli prav vse, čeprav je z
izboljšanimi preskusi Braginjskega, Cavesa in Thomea dajal nezadovoljiv rezultat. Zakaj se je po Vzorcu 3 na Hausdorffove papirje podrla
hiša, zakaj je Ehrenfest naredil samomor, zakaj še ni nikoli videl Weylove ali Weylove II. slike, zakaj je bil Green samouk, zakaj ni Fock raje
vzel neskončno male 4 n-terke, zakaj je mislil da je Kleinu ime F., ko pa mu je bilo ime G.? Zakaj, zakaj, zakaj? Zakaj to in ono, in zakaj
ne tisto? Zakaj se je Penrose moral ukvarjati z nemogočimi telesi in
časovnimi puščicami, zakaj sta morala Robertson in Walker še vse enkrat
preračunati, če pa je jasno danes vsakomur, da enačba:
κ' (Rik - 1/2 gik R) + β (Rik -
1/2 gik R) + γ (Rilkm Rlm + ... ) + ... + α
gik = Tik $$
nima nobenega pomena. Zakaj Raychandhuri ni v isti rubriki kot Gordy, zakaj sta Green in Schwartz prepričana, da se kocka ne bi razbila na koščke, če bi obstala na
t4-vrhu? Vzorec 3 je lahko našel vsa vprašanja, odgovore pa bi v njem zaman iskal. In v tem se je Vzorec 3 tudi razlikoval od Vzorca 6. Od hoje je bil že utrujen, vendar je vedel, da ima še dolgo pot pred seboj in mora pohiteti, saj je nauura že prek 10. Kajti moramo vedeti, da je v kvantni antitežnosti iracionalni koren
(-2 g00)-2, ki nastopa v metriki kčasoprostormehkištrudl-tajflglihzdejunterhaltngošči neizračunljiv, ker je sedaj koren kot funkcija imaginaren in ne operand,
kar pa zve že vsak otrok, ko prvič shodi.
Zapisala A. M. Nanastusix-Popisimusix-Lesix IIIIV
in
Acmex v Orino-sikiju in nikoli odposlala.
Literatura |
