Leto 2003 Mednarodno Leto celinskih voda

1. September, 3 december 2003

Zasanjana pokrajina na Golicu - jo bomo znali ohraniti

Leto 2003 - mednarodno leto celinskih voda

Generalna skupšcina Zdruzenih narodov je razglasila leto 2003 za mednarodno leto celinskih voda.
Termin celinske vode - pomeni vode, ki se nahajajo na površju zemlje ( potoki, reke, jezera, kanali, razen morja ).

V svetu je pomanjkanje vode za pitje, higijeno in varno prehrano za milijardo ljudi.
Mednarodno leto voda ima lahko zelo velik pomen pri varovanju vode, tako vlad, civilne druzbe, gospodarstev in posameznikov.
Vecji pomen je treba dati vodi , varovanju zajetij in upravljanju z njo.
22. marec je bil dan Vode,
22. april pa dan Zemlje.
Šele ko vode ni, se zavemo njene dragocenosti - brez vode ni zivljenja.

Izvir reke Rizane - Zvrocek

Planota Golic - Hidrogeološki naravni rezervat

Voda je naravna dedinšcina in ne trgovsko blago
Vendar še vedno prevladuje neodgovoren odnos do vodnega okolja, ki je na ravni nezavedanja.
1 - Kako potem razumeti , da skušajo še vedno postaviti vetrne elektrarne (VE ) na vodovarstveno obmocje reke Rizane ( planota Golic spada v 2. in 3. vodovarstveni pas ) in nas v opozorilo svarijo pred Kalifornijskim mrkom in zavezo Kyotskemu sporazumu ?
V Avstriji jim kaj takega ne pade na misel ampak drzava zavedajoc se izpostavljenosti in ogrozenosti kraških izvirov pred onesnazenjem odkupi taka podrocja in jih tako za vedno zavaruje.
2 - Prav tako je obstojeci zelezniški tir Koper - Ljubljana le 100 metrov od izvira reke Rizane
in poteka po drugem vodovarstvenem pasu.
Zato nekateri strokovnjaki predlagajo novo dvotirno zeleznico Koper - Divaca, ki bi bila bolj ekološka in ki se bi izognila vodovarstvenim pasovom reke Rizane in bi potekala nekje ob novi avtocesti ( 2005 - 2007).

Pogled iz Zanigrada na obstojeci zelezniski tir nad zajetjem reke Rizane - jesen 2003

v drugem vodovarstvenem pasu

Vsaka vetrna turbina ima najmanj 370 Litrov sinteticnega olja za podmazovanje in hlajenje.

Olje se nahaja na vrhu turbine.
Ker smo v Slovenski Istri vsi odvisni od reke Rizane za pitno vodo, je bila ta novica alarmantna.
Kako si upajo prikrivati, da gre za skupno 30.000 litrov sinteticnega olja postavljenega
v drugi in tretji vodovarstveni pas reke Rizane ( 80 stolpov krat 370 litrov je 30.000 litrov ),
kjer je po zakonu prepovedana vsaka industrija ali obrt, ki lahko ogroza pitno vodo.
Ker gre za pitno vodo, so se ljudje ze zaceli spraševati , ali je vredno sprejeti tako tveganje . Nekateri so se zgovarjali, kot , saj gre zeleznica le 100 metrov od izvira in …
Leta 1967, ko so postavljali zelezniško progo se niso veliko spraševali o zavarovanju vode in tudi tehnologija gradnje ni bila tako razvita kot danes. Danes pa postaja voda vse bolj pomembnejša.
V casopisu ( Delo 6.9.2003 ) ze piše, da bo nova zelezniška proga Koper - Divaca potekala po cisto novi trasi in se bo umaknila vodovarstvenim pasovom reke Rizane ( 2005- 2007 ).
Vetrne elektrarne pa bodo ostale vecna groznja pitni vodi Slovenske Istre, saj bodo ob orkanski burji ( VE so skonstruirane za maksimalni veter 250 km/h ) ali potresu, tempirana bomba .

V Sloveniji izvajajo varovanje vodnih virov s predpisovanjem vodovarstvenih pasov ob zajetjih in vodnjakih, kar se v praksi pokaze kot nezadostno. Prav tako naravna dedinšcina ni bila ekonomsko ovrednotena.
Strokovnjaki predlagajo rezervacijo nacionalno pomembnih vodonosnikov z razglasitvijo
Hidrogeoloških naravnih rezervatov ( HNR ), kjer bi taka podrocja priznali kot dragoceno naravno dedinšcino, ki bi omogocala dolgorocno preskrbo ljudi s kakovostno naravno pitno vodo.
Varovanje še neobremenjenih nacionalno vodooskrbno pomembnih vodonosnikov je gotovo prav tako pomembno kot varovanje ogrozenih zivalskih in rastlinskih vrst v naravnih parkih in rezervatih.

Na kraškem obmocju se voda nahaja v razpokah in vecjih podzemnih jamah,
ki so nastale zaradi tektonskih premikov in jih je voda z dodatnim raztapljanjem apnenca ali zaradi erozije še povecala in preoblikovala. Zato na tem obmocju govorimo o razpoklinski vodi. Najvecji vpliv na nihanje fizikalnih in kemijskih lasnosti vode v podzemlju imajo pretoki, ki so na kraškem podrocju vecji in zato vplivi s površja segajo globje kot v prodišcih.
Prav tako je zelo kriticna tanka plast - cona, kjer voda s površja prehaja v podzemlje kar se zelo pozna pri kakovosti vode.

Vode na Krasu

Podzemne vode na Krasu se napajajo iz dveh nacinov :
1 - padavine, kjer voda s površja pronica v globino po sistemu drobnih razpok v kamenini.
Padavinska voda nekaj casa ponika skozi nenasiceno plast, kjer spira s površine razlicne anorganske in organske delce ali snovi, ki najvec vplivajo na kakovost vode v zasiceni coni, kjer je voda stalno prisotna in od koder se uporablja za oskrbo prebivalstva.
2 - stalni ali obcasni vodotoki, ki prinašajo delce in snovi iz bolj oddaljenih krajev in vstopajo v podzemne vode skozi razlicne ponore.
Podzemne vode so zivljenjsko okolje številnih zivali, ki so nanj zelo specificno prilagojene in vplivajo na kakovost vode. Izginjanje podzemeljskih vrst zaradi onesnazenja in spreminjanja vodnega rezima ima lahko tudi zelo ocitne negativne posledice za cloveka, ker te vrste prispevajo k vzdrzevanju kakovosti vode - k samocistilnim sposobnostim podzemnih voda, kjer ima pomembno vlogo biodiverziteta ( število osebkov razlicnih vrst v dolocenem prostoru in casu ), ki je v Slovenskem podzemlju zelo velika.

Potrebno bo poskrbeti za celotno zašcito voda, da ne varujemo le vodovarstvenih pasov in vodnjakov, ampak skrbimo za neoporecnost celotnega vodnega bogastva, saj se pitna podtalnica napaja tudi iz rek in potokov.

Nas odnos in ekološko osvešcenost še najvec pokaze, ce si pogledamo,
to isto reko ( Ljubljancani ji pravijo potok ), ki skoraj v celoti napaja Slovensko Istro na njenem izlivu v morje. Nekaj kilometrov pred izlivom stoji kemicna tovarna, njen izliv v morje pa je bencinski terminal v Luki Koper. Ceprav je vsem znano, da so delte , kjer se reke izlivajo v morje, najbogatejša ribolovna obmocja. Da ne omenjamo, da so kanalizacije vseh vasi in hiš ob reki speljane v njo. Vejetno, bi se našel denar iz EU, da bi se zgradilo celotno kanalizacijo, ki bi bila speljana v cistilno napravo, samo ni …

Bodo odgovorni ljudje namesto zavarovanja Hidrogeološkega rezervata Planote Golic rajši sprejeli še eno tveganje vodooskrbi cele Slovenske Istre ?

To je še eden od razlogov za odlocni NE za Vetrne elektrarne na Kraškem robu.

dodano 3.december 2003

Kras - naš največji rezervoar

Ko se srečujemo s pomanjkanjem pitne vode za življenje, ki je vsaki dan pomembnejša,
spoznavamo njeno pravo vrednost.
Največje zaloge pitne vode v Sloveniji so podtalnice v prodnih ravninah, vendar njihova onesnaženost ponekod zbuja skrb ( Ljubljansko, Ptujsko polje ),njihov nivo pa se znižuje sleherni dan. Skoraj polovico potreb po pitni vodi zadovoljujemo z črpanjem iz kraških vodnih virov ( Rižana, Mrzlek, Hubelj, Vipava, Malni, Bistrica, Rakitnica, Dobličica, itd. ), ki oskrbujejo ogromna območja na zahodu, jugozahodu, jugu in jugovzhodu države. V alpskem svetu izdatni kraški izviri napajajo Sočo, Koritnico, Krajcarico, Zadlaščico, Tolminko ter Savo Bohinjko in Dolinko.

V suši kraška voda priskrbi kar dve tretjini naših vodnih zalog. Tudi ko je že stanje kritično v nekateri delih države ( novomeško območje, Bela in Suha Krajina, Trnovsko- Banjška planota, Slovenske gorice in Haloze ), dajejo večji kraški izviri še dovolj vode.

Dolgotrajne suše pa ne prizanesejo kraškemu vodnemu viru Rižana. Ko po naravni poti pri izviru ni mogoče zajeti dovolj vode, jo skušajo v Rižanskem vodovodu zagotoviti s črpanjem kraške podtalnice.
A takoj ko človek poseže v podtalnico , se spremeni tudi pretočni režim izvira.Pri tem je treba dosledno upoštevati ekološko ( minimalno ) sprejemljivi pretok po Rižani, ki ne sme pasti pod 110 l/s ; navadno je najnižji pretok na izviru 200 l/s, medtem ko so skrajne vrednosti lahko le nekaj 10 l/s. To pomeni, da je razlika ( presežek vode ) razpoložljiva za zajetje. Kjub temu pa v slovenski Istri ni težav z oskrbo s pitno vodo, saj Rižanski vodovod Koper kupuje vodo od sosedov ; Kraškega vodovoda Sežana in Istrskega vodovoda.

Kakšne so dejanske razmere ?

Potrebe po vodi se povečujejo in potrebno je čim bolj učinkovito in do okolja prijazno izkoriščanje vodnih virov.

Ker je eden od namenov vodne direktive EU pospeševati tak način rabe vode, ki dolgoročno ščiti razpoložljive vodne vire, na Inšitutu za raziskovanje krasa na Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti želimo ugotoviti dejansko stanje na področju javne oskrbe z vodo iz kraških vodnih virov; o obsegu vodovodnega omrežja in distribucije pitne vode na obravnavanem ozemlju, o številu ljudi, ki jih posamezni viri oskrbujejo, ter podatke o količini in namenu porabe vode.
Kraški vodonosniki so litološko ločene gmote zakrasele kamnine, ki v sebi hranijo ogromne količine vode ( Kras, Trnovski gozd, Javorniki, Snežnik, itd. ). Zato so kraški izviri primerni viri pitne vode, saj so zanje značilni veliki pretoki in dotoki iz globin. Čeprav se v Sloveniji zaradi neenakomerne prostorske in sezonske porazdelitve te naravne dobrine srečujemo z občasnimi težavami v preskrbi s pitno vodo, bi nas moralo bolj skrbeti ohranjanje njene ustrezne kakovosti. Razmere postajajo kritične običajno poleti in zgodaj jeseni, ob najnižjih vodostajih, ko je razredčevalni učinek minimalen. Zaradi nespecifičnih značilnosti ( velika prepustnost matične kamnine in velike hitrosti pretakanja voda ) so kraški vodonosniki v primerjavi z drugimi izredno občutljivi za onesnaženje.
Hidrografska zaledja posameznih kraških izvirov so navadno zelo obsežna, zaščitni pokrovi prsti in vegetacije pa pogosto skromni. Kamninsko gmoto prepredajo močno zakrasele razpoklinske in prelomne cone, ob katerih so se razvila škrapljišča, globoke vrtače in jamski sistemi. Tako površje je dobro prepustno in omogoča takojšen prodor vode neposredno v kraško notranjost, kjer so zaloge pitne vode.

Kraški vodonosniki se napajajo tudi s površinskimi tokovi, ki se skozi požiralnike stekajo v podzemlje. V nekatere vodonosnike se izlivajo celo zelo onesnažene ponikalnice ( Rinža, Reka v preteklosti ). Vsakovrstno onesnaževanje lahko tako hitro pronica v podzemlje, kjer se zelo slabo in počasi čisti. Po podzemnih poteh lahko že v nekaj ur do nekaj dneh doseže izvir ( tok podzemne vode v nekraških vodonosnikih je zelo počasen, v vodonosniku Ljubljanskega polja preteče le nekaj metrov na dan ).

Majhna samočistilna sposobnost

Poti podzemne vode v krasu so nam zaradi kompleksnih povezav in ekstremnega spreminjanja v različnih hidroloških stanjih praktično neznane. V primeru spreminjanja gladine podzemne vode se spremnija obseg zaledja ter različnih površinskih in podzemnih viličenj ( raztekanj ).

Samočistilne sposobnosti voda v kraških vodonosnikih so zelo nizke in lahko potekajo le do določene mere.
Kakovost zalog pitne vode najbolj ogrožajo prevelika in napravilna uporaba fitofarmacevtskih sredstev, industrija in obrt v neposredni bližini vodnih virov, komunalne odpadne vode, ki neočiščene ali le delno očiščene odtekajo neposredno v podzemlje, izcedne vode z divjih odlagališč odpadkov in z odlagališč, ki niso primerna grajena, ter meteorne vode s cestnih in parkirnih površin. Velika nevarnost za kraške vode so tudi razlitja večjih količin nevarnih snovi ob nesrečah.

Vire pitne vode zastrupljamo sami, nekateri iz nevednosti, drugi zaradi brezbrižnosti. O dolgoročnih posledicah svojega nepremišljenega obnašanja ne razmišljamo. Onesnaženje vodnega vira lahko pomeni, da ostanejo prebivalci z oskrbovanega območja dlje časa brez pitne vode. Zgodilo se je že, da je bilo zajetje v Rižani za tri tedne popolnoma izkjučeno iz vodooskrbe, saj je bil izvir zaradi izlitja plinskega olja v prometni nesreči pri Obrovu močno onesnažen.
Takrat se je razlilo 16 m3 plinskega olja in se je nekaj dni po močnejšem deževju, ki je za dvakrat povečalo hitrost pretakanja vode v podzemlju, pojavilo na izviru. Možne pa so hujše nesreče.

Podoben primer je bila nesreča pri Ortneku leta 1998. Plinsko olje je odteklo v potok Tržiščico, ki kmalu ponikne in nadaljuje svojo pot proti Dobrepolju in zajetemi izviru Globočec ter izvirom ob Krki. Pretirano obremenjevanje lahko povzroči trajno onesnaženje izvirov, kakor se je zgodilo v pri zastrupitvi izvira belokranjske Krupe s PBC. Izvir je zdaj neuporaben za več generacij.

Malomarnost in negospodarnost

Kjub dokaj ugodnim razmeram za varovanje kraških vodnih virov v primerjavi z drugimi območji ( redka poseljenost, ekstenzivna raba tal, itd. )je veliko kraških virov slabo zavarovanih. Vodovarstveni režimi so največkrat slabo definirani, nadzor nad izvajanjem zaščitnih ukrepov pa neučinkovit. S pitno vodo kot največjim naravnim bogastvom in, kot jo nekateri radi imenujejo, strateško surovino, ravnamo skrajno malomarno in negospodarno.

Povprečen slovenec porabi od 130 do 150 litrov vode na dan. Pitno vodo uporabljamo za splakovanje stranišč, z njo umivamo avtomobile, v mestnih ulice in druge mestne površine ter zalivamo vrtove. Samoumevno se nam zdi, da iz vodovodne pipe priteče v naše domove voda čista in neoporečna. Pa vendar danes to ni več samoumevno, prej razkošje. Do kdaj se bomo še lahko bahali s takim razkošjem ? Če porabniki ne bomo bolj smotrno in varčno ravnali z vodo, se bodo zaloge še čiste vode približale kritičnim mejam.

Tako ekonomska kot ekološka rešitev za zagotavljanje ustrezne kakovosti in zadosten količine pitne vode ( tudi v sušnih obdobjih ) temeljita predvsem na varčni porabi.V zagotavljanju vodne oskrbe pa kaže v prihodnosti vključiti številne lokalne vodne vire v povezavi z s tradicionalno oblikovodne oskrbe. Pri tem ni izključena morebitna uporaba kapnice ali lokalnih izvirov za namakanje vrtov, umivanje avtomobilov, uporaba očiščenih odpadnih voda za komunalne dejavnosti ( umivanje ulic ), v kmetijstvu ter kot tehnološko vodo v industriji.

Dragoceni kraški vodonosniki

Kraški izviri so pomemben vir pitne vode v Sloveniji in po svetu, do leta 2025 naj bi po mnenju strokovnjakov kraški vodonosniki pokrivali 80 odstotkov vseh potreb. Pitna voda bi morala biti količinsko in kakovostno prva skrb vseh nas. Ciljev, da bi podtalnico ohranili onesnaženo in da si bomo v kozarce natakali zdravo pitno vodo, ne bomo dosegli s še tako dobrimi bruseljskimi ali domačimi predpisi, če se jih ne bomo držali, temveč s svojim ravnanjem, z novimi vrednotami, med katerimi naj bo prav na vrhu skrb za okolje!

vir -Nataša Ravbar, Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna
Delo, priloga Znanost 1.12.2003

Vodno bogastvo slovenije

Mednarodna skupnost se vedno bolj zaveda pomena vode, ki že dosega in presega ceno bencina.

Voda se v prostoru in času nenehno razporeja, zato ni nujno, da bo Slovenija vedno z vodo bogata država.

Zaradi tehtonike in paleogeografskega razvoja, kar 81 % ozemlja Slovenije pripada povodju Donave oz. črnomorskemu povodju in le 19 % jadranskemu povodju.

Na območju države je skupna dolžina vodotokov 28 tisoč kilometrov in jih ob poletni suši kar tri petine presahne.

Če je podzemna voda neosnažena, je eden izmed najkakovostnejših virov pitne vode; težava je v tem, da se posledice človekovega poseganja, onesnaževanja in prevelikega izkoriščanja v podzemni vodi izražajo z zakasnitvijo, lahko tudi nekaj let, dolgotrajna je pa tudi regeneracija, saj so procesi v vodonosnikih počasni. Na svetu je znotraj človeku dosegljivih globin podzemne vode približno 70-krat več kot vode na površju.
V Evropi je to razmerje še bolj v prid podzemski vodi ( 140-krat več kot površinske ) in tudi v Sloveniji smo blizu tega evropskega podatka.

vir - Knjiga Vodno bogastvo Slovenije, mag.Jože Uhan in mag. Marjan Bat, www.gov.si/uvn/index.html

Delo, priloga Znanost 1.12.2003

Varovanje podtalnice na Krasu:

Podtalnica je vir Naše pitne vode, zato jo moramo jemati kot nekaj najbolj dragocenega.
V Nemčiji in v Franciji pijejo ustekleničeno vodo ze 20 do 30 let, zato ker so svojo vodo sami umazali.V Sloveniji smo na ¨dobri¨- beri slabi poti, da si bomo tudi umazali svojo vodo, za kar bomo tudi sami plačali.
Zato je treba narediti vse, da bomo očuvali zdravo pitno vodo. Treba je izobraziti ljudi,
prav tako je treba apelirati na odgovorne ljudi na občinski in državni ravni, da naj svoje dobre zamisli o zaščiti vodovarstvenih pasov reke Rižane, ki so bili zapisani 9.11.2001 torej že pred dvemi leti, naj jih ne zaustavi občinska meja - ( vodovarstveni pasovi reke Rižane se nahajajo v dveh občinah Koper in Hrpelje-Kozina).Potrebno je zavarovanje obstoječega vodnega vira -hidrogeološkega rezervata.
Problem pa je ignoranca oziroma nizka okoljska zavest.
Pri tako občutljivih rečeh kot je zagotavljanje pitne vode slovenski Istri, ne sme biti prostora za špekulacije.
Kot na primer gradnja vetrnih elektrarn na rezervoarjih pitne vode ???

Potrebno je boljše zavarovati vodovarstvene pasove reke Rižane, kar bo zagotovo pripomogel
že nastajajoči projekt Natura2000.

Projekt : Ohranitev Golica pred postavitvijo vetrnih elektrarn je verjetno najvecji projekt ohranitve naravnega okolja in

kulturne dedinšcine, ki poteka v letu 2003 v Sloveniji - projekt smo prijavili na razpis Nagrade druzbe FORD za leto 2003.

Project : Protection Plateu Golic before setting wind power plants is for at the moment the biggest project of preservation of physical environment and of cultural heritage, which goes in Slovenia in 2003 - Project registration to Ford Conservation and Environmental Grants 2003.

Prav tako Greenpeace ne podpira postavitve vetrnih elektran povsod, še posebno ne , na pomembnih obmocjih za ptice in kjer je Obmocje Nature 2000.

Also Greenpeace reply, that not automatically supports the construction of wind turbines in any place, particulary not in places imortant for birds ( habitat ) and not in places in natura2000.

David Stepan, skupina Zelena narava

e-mail: varovanjenarave@email.si

Upamo, da se ministrstvo zaveda, da planota Golic spada v Drugi vodovarstveni pas reke Rizane, ki skoraj v celoti pokriva s preskrbo pitne vode vso Slovensko Istro in da nikjer na svetu Vetrnih elektrarn ne postavljajo na taka obmocja zaradi potencialnega onesnazenja pitne vode s sinteticnim oljem ( vsaka vetrna turbina ima okoli 370 litrov olja, 370 x 80 vetrnih elektrn = 30.000 litov olja ). Da bodo vetrne elektrarne vidne iz Hrastoveljskega tabora in da na tem podrocju ze poteka Evropski projekt Natura2000.

Hope, that ministry realizes, that plateau of Golice belongs to Second water protect zone of river Rizane, which almost to whole covers with preskrbo drinking water entire Slovene Istria and that nowhere on world of wind power plants no set on such ranges because of potential pollution of drinking water with synthetic oil ( every wind turbine has round 370 litres of oil ,370 x 80 Wind turbines = 30.000 litres of oil ). That will of wind power plants of visual from Hrastovlje church - tabor ( The dance of death - freske ) and that on this field already goes European project Natura2000.

Let of Golice stays goal and let him however Mr. minister Janez Kopac at once put in to spatial plan between most highly Natural treasure R. Of Slovenia.

Naj Golic ostane gol in naj ga vendar g. minister Janez Kopac ze enkrat umesti v prostorski plan

med najvišje Naravne vrednote R. Slovenije.

Nazaj na stran Zelena narava - Home - klikni