Zasanjana pokrajina na Golicu - vecni pašniki - jih bomo znali ohraniti ?

Beautiful faraway landscape on Golic - eternity pasture - we'll know to keep ?

December 2002

Golic - Politika Slovenije in mediji

Golic - Politics of Slovenia and media of communications

Po dveh mesecih karantene in izolacije nam Casopis Delo znova objavlja clanke.

Hvala g. Alenka Brajnik ( urednica pisem bralcev ) za objavo v Delu 30.12.2002 v pismih bralcev.

Poslali : 10.12.2002, objavili 30.12.2002

Golic- Naravni park

Slovenci se premalo zavedamo svojih naravnih vrednot.Ljudje prepotujejo cel svet, da bi videli neko pokrajino.
Zakaj elektrogospodarstvo toliko sili v naravne rezervate ?
V Spaniji so upostevali mnenja naravovarstvenikov in vetrnic niso postavili v taka podrocja namenjena za naravne parke. Pri nas nas pa postavijo merilni stolp na crno in se sprenevedajo,kot da bodo upostevali in varovali naravo.
V Drzavnem zboru je bilo podrocje Golic tik pred sprejetjem v naravne vrednote Slovenije.
Poslanec iz Primorske je dal amandma na graditev vetrnic,
da se lahko postavijo na taka obmocja z upostevanjem varovanje narave,
z obrazlozitvijo naravnih vrednot imamo precej, predelov za vetrnice pa ne,
Ceprav meritve kazejo, da je za vetrnice primerna sirsa Primorska.
Ta poslanec ocitno ne ve za kaj so postavili spomenik Juliju Kugiju.

Ce bodo vetrnice postavili na Golicu, potem jih lahko tudi vrh Triglava, saj tam tudi piha.
Golic je naravna vrednota Slovenije in postavitev vetrnic na tako obmocje bi bila naravna katastrofa in razvrednotenje spostovanja prvobitne narave.
Elektroprimorska si dela medvedjo uslugo s takim vsiljenim nacinom delovanja.
Za osvescanje sirse slovenske javnosti imamo na internetu stran z veliko slik
Iz Golica.
Ne Drustvo za opazovanje ptic (DOPPS), ne Zavod za varstvo narave iz Pirana, ne projekt Natura2000 jim ne bo dovolil postavitve vetrnic v naravnem rezervatu.
Zal nekateri se vedno verjamejo v simbiozo neokrnjene narave, pticev in vetrnic.
Ze projekt Natura200-life je vreden veliko denarja in nekaj tega naj razdelijo prebivalcem.

Vetrnice naj postavijo kot v tujini nekje poleg avtoceste v ze urbaniziranem okolju.

Ce bodo postavili vetrnice na Golicu, se jih bo verjetno videlo celo iz Hrastovelj.
Upam, da se odgovorni zavedajo po cem so znane Hrastovlje po celem svetu in kaj je pomen mrtvaskega plesa .

Golic je pomembna naravna vrednota Slovenije in vsak poseg v tako obcutljivo podrocje je barbarizem.
Ce bo Slovenija unicevala taka obmocja lahko pricakuje sankcije Evrope.

Newspapers not publish our articles about protecting uplands Golic. Only media to inform about our mission is our web side.

Golic in Politika

Na seji drzavnega zbora - 21. , redna seja drzavnega zbora 17.in 18.12.2002

http://www.sigov.si/dz/si/aktualno/spremljanje_sej/dobesedni_zapisi_sej/dobesedni_zapisi_sej.html

21. redna seja 17.12.2002 in 18.12.2002-12-27

(Seja je bila prekinjena ob 17.08 uri in se je nadaljevala ob 17.16 uri.)

PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINIC KREBS: Prehajam na 4. TOCKO DNEVNEGA REDA - DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O OHRANJANJU NARAVE.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predlozila vlada Republike Slovenije. Besedo dajem predstavniku vlade za dopolnilno obrazlozitev predloga zakona. Minister za okolje, prostor in energijo, mag. Janez Kopac, izvolite.

MAG. JANEZ KOPAC: Hvala lepa, podpredsednica. Spoštovane poslanke in poslanci! Predlog zakona o spremembi zakona o ohranjanju narave je, lahko recem, bolj organizacijske narave. Do sedaj so bile tako naloge izdelave naravovarstvenih smernic kot naloge izdajanja naravovarstvenih soglasij locirane na zavodu za varstvo narave. Mi pa menimo, da je primerneje skoncentrirati strokovne kadre in strokovne naloge v zavodu samem, kjer so ze sedaj, medtem ko upravne postopke, to je pa tudi izdajanje soglasij, pa prenesti na ministrstvo za okolje, prostor in energijo. To je bistvena sprememba tega zakona.
Drugace pa je še vrsta drugih vsebin, ki vse pomenijo, ce mi dovolite ta izraz, nekako cišcenje zakona. Zakon, ko je bil sprejet, je tako kot vsak zakon, saj to ni nic posebnega, imel nekaj nedorecenih stvari v sebi, ki so se skozi cas, skozi izvajanje zakona izcistile. Tu lahko omenim malo nerodno definirano vsebino naravovarstvenih smernic, pa nerodno definirano vsebino naravovarstvenega soglasja, pa pogojev in usmeritev in tako naprej, sicer pa zakon prinaša po vsebini še nekaj drugih drobnih novosti. Ena je odprava predhodnega soglasja zavoda za varstvo narave v prometu z nepremicninami na zavarovanih obmocjih, na primer v parkih. Drugo je, prinaša definicijo v zvezi s statusom ugodnega ohranitvenega stanja habitatov vrst oziroma habitatnih tipov.
Tretja taka manjša novost je moznost, da lokalna skupnost in drzava, torej vlada, skupaj ustanavljata morebitno zavarovano obmocje, na primer kakšen regijski park. Sicer pa predvidevamo še nekaj izboljšanih ali pa zapisujemo nekaj izboljšanih definicij, ki jih zahteva prevzemanje pravnega reda Evropske unije.
Pomembna novost pa je tudi uskladitev z ravnokar sprejetima zakonoma o urejanju prostora in pa o graditvi objektov, kajti tam je sedaj predvideno in postaja tudi v tem zakonu, da je treba naravovarstvene smernice izdati v enem mesecu potem, ko obcina zanje zaprosi oziroma pripravljavec prostorskega akta, da je treba potem, to je izjema, ce gre za posebej strokovno zahtevno opravilo, se dovoli do dva meseca casa za pripravo. Sicer pa je treba v 30 dneh potem, ko obcina pripravi prostorski akt, dati od sebe mnenje, ali so smernice upoštevane v pravi meri ali ne. Tovrstnega soglasja ni vec. Sama naravovarstvena soglasja pa se v rokih, kot to predvideva zakon o graditvi objektov, izdajajo v postopku pridobivanja gradbenih dovoljenj.
Skratka, vrsta drobnih popravkov zakona glede na druge sprejete zakone, glede na izkušnje, ki jih imamo v praksi. Osrednja vsebina pa je ta organizacijska sprememba pri delitvi nalog tega zavoda za varstvo narave.
Morda je nekoliko nenavadno, da se takih organizacijskih sprememb lotevamo z nekim posebnim zakonom, ampak dejstvo je, da je ta zavod bil ustanovljen z zakonom o ohranjanju narave 1999. leta in da se ne da tako kot kakšen organ v sestavi ministrstva tega spreminjati z vladnim podzakonskim aktom, ampak je pac treba poseci v ta zakon.
Sicer pa upam, da so bila vsa vprašanja razjasnjena na maticnem odboru. Saj navsezadnje na to kaze tudi to, da ni vlozen niti en sam amandma. Jaz moram pa napovedati dva uskladitvena, drobna uskladitvena amandmaja potem, ko bo koncana tretja obravnava, zaradi sprememb, sprejetih na seji odbora za infrastrukturo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINIC KREBS: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval odbor za infrastrukturo in okolje kot maticno delovno telo. Prosim gospoda Vucka, da predstavi porocilo odbora.

DUŠAN VUCKO: Hvala, predsedujoca, za besedo. Spoštovani minister, pravzaprav kandidat za ministra, kolegice in kolegi!
Odbor drzavnega zbora za infrastrukturo in okolje je na 36. redni seji dne 3.12.2002 opravil drugo obravnavo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ohranjanju narave, ki ga je v drzavni zbor v zakonodajni postopek predlozila vlada Republike Slovenije.
Na seji odbora je poleg predlagatelja zakona sodelovala tudi zakonodajno-pravna sluzba drzavnega zbora. Mnenje k predlogu zakona pa je podala tudi komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj pri drzavnem svetu Republike Slovenije.
Odbor za infrastrukturo je v skladu s poslovnikom opravil razpravo in glasovanje o posameznih clenih predloga zakona in o vlozenih amandmajih, pri tem pa je sprejel tudi nekaj svojih amandmajev. Tako je odbor za infrastrukturo in okolje sprejel amandma poslanca Dušana Vucka k 19. in 26. in 31. clenu. Amandma vlade Republike Slovenije na amandma poslanca Dušana Vucka k 26. clenu je postal brezpredmeten, saj je odbor oblikoval svoj amandma.
Odbor je oblikoval tri amandmaje k clenom, ki so razvidni iz porocila odbora za infrastrukturo. Hvala.

PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINIC KREBS: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališc poslanskih skupin. Mnenje poslanske skupine Demokraticne stranke upokojencev Slovenije bo predstavil gospod Franc Lenko. Izvolite.

FRANC LENKO: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovani minister s sodelavko, kolegice in kolegi poslanci!
Enovito varstvo naravnih vrednot na obmocju drzave Slovenije je gotovo pomembno vprašanje, ki zahteva premišljene rešitve, saj pomembno prispeva k ohranjanju narave, posledicno pa tudi h kvaliteti cloveškega bivanja.
Zakon o ohranjanju narave, sprejet leta 1999, je poskušal najti ustrezen sistem, ki bi zagotavljal enovito varstvo naravnih vrednot z vzpostavitvijo relativno mocne in samostojne organizacije, zavoda za varstvo narave. Zavod naj bi prvenstveno bil strokovna organizacija, vendar pa mu še veljavni zakon daje pooblastila za vrsto drugih upravnih nalog. Ucinkovitost in strokovnost zavoda je zaradi prevelike obremenitve s temi nalogami ogrozena.
Predlog zakona, ki ga danes obravnavamo, primerno opredeljuje pristojnost ministrstva, ki bo, v kolikor bo zakon sprejet, odgovorno predvsem za naloge upravnega znacaja, vkljucno z nadzornimi nalogami, zavod pa se bo lahko ucinkoviteje skoncentriral na strokovne naloge.
Predlog zakona po našem mnenju predlaga ucinkovite rešitve, tako kar se tice racionalizacije na podrocju organiziranosti ohranjanja narave kot tudi pri zagotovitvi virov za financiranje nalog, ki jih doloca zakon.
V poslanski skupini Demokraticne stranke upokojencev smo proucili tudi podana mnenja in pripombe, ki so bila izrazena ob prvotnem predlogu zakona oktobra 2002 in z veseljem ugotavljamo, da je vecina idej, ki se nam zdijo pomembne, bilo ustrezno implementiranih v danes obravnavani predlog.
Vsebinske norme, ki jih odseva zakon, se ne morejo udejaniti brez ucinkovite funkcionalne podlage. Doseganje vecje ucinkovitosti postavljenega sistema bi pomembno prispevalo k ohranjanju narave. Poleg tega je sprejetje zakona pomembno tudi zaradi implementacije pravnega reda Evropske skupnosti v slovenski pravni red.
Poslanska skupina Demokraticne stranke upokojencev zato podpira predlog, kakor ga je oblikovala vlada in ga dopolnilo maticno delovno telo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINIC KREBS: Hvala lepa. Stališce poslanske skupine Socialdemokratske stranke Slovenije bo predstavil gospod Joze Tanko. Ne. Potem pa stališce poslanske skupine Nove Slovenije - gospod Alojz Sok. Izvolite.

ALOJZ SOK: Spoštovani minister v odstopu, kolegice in kolegi, spoštovana predsedujoca! Na kratko bi zelel povedati stališce Nove Slovenije.
Ce bi lahko šcitili naravo samo s tem, da sprejmemo zakon, potem bi tudi sam navdušeno rekel, da so ti popravki tisto, kar bo preneslo vec zašcite, kar bo prineslo širjenje naravnih rezervatov, kjer so ogrozene rastlinske in pa zivalske vrste, vendar je to samo navidezno. Kajti, bistvena podrobnost ali pa tista usodna pomembnost zakona je v tem, da takšen zakon potegne za sabo financne vire. In ce hocete to narediti, potem rabite ogromna sredstva. Ko smo malo prej govorili o cestah, je bilo pac povedano, da niti ta drzava, še manj pa seveda obcine, premorejo zadosti financnih sredstev, s katerimi bi lahko vse te zakone, ki jih parlament sprejema, tudi dejansko udejanili v praksi.
Ze sedanji zakon o ohranjanju narave vsebuje v sebi mnoge omejitve lastninskih pravic. Tako je na primer v 9. clenu doloceno, da mora lastnik zemljišca, ki ga po zakonu ni dovoljeno ograditi, dopustiti neškodljiv prehod in drugo splošno rabo ter opravljanje nalog ohranjanja biotske raznovrstnosti in ukrepov varstva naravnih vrednot.
Potem, v 51. clenu govori, da se omejuje dejavnosti ali raba ravno takšnih zemljišc, v 64. clenu potem, da je v naravnemu rezervatu prepovedano izvajanje posegov v prostor. Potem je enako v 86. clenu, kjer se omejuje tudi lastninska pravica, potem pa 89. clen pravi: "V primeru omejitev in prepovedi ima lastnik pravico do odškodnine po 89. clenu." Ta odškodnina obsega izgubo ali zmanjšanje dohodka od nepremicnin. Tu pa naletimo na veliko tezavo. Torej, zakon tako doloca, ko pa v praksi pride do tega, da bi bilo treba lastnikom napisati, koliko odškodnine jim pripada, tam pa potem naletimo na tezave.
Sam se spomnim, ko smo v naši obcini hoteli neko podrocje zašcititi, so zaradi premalo sredstev, ki bi jih lastniki dobili, dejansko bili vsi proti. Ne vem, ce ta zakon, ki ga minister imenuje kot organizacijske spremembe, dejansko pomeni kak bistveni napredek na tem podrocju. Vem, da smo tudi na nekem podrocju v naši obcini pred leti zašcitili neko ptico, ki se imenuje zlatovranka in tam na tistem podrocju so pac bile prepovedane dolocene aktivnosti. Ker je šlo za vinogradniško - sadjarsko podrocje, je bila prepovedana uporaba dolocenih kemicnih sredstev in še nekateri drugi ukrepi, no odškodnine pa so bile dolocene mizerno nizko. Torej niso nadomešcale tistega, kar so ljudje s tem, ko bi pac jim predpisali omejitve, dejansko tudi izgubili. In seveda projekt je padel v vodo, kmetje lastniki niso upoštevali prepovedi, tisto, kar pa jim je obcina bila pripravljena oziroma drzava dati kot nadomestilo, pa tudi niso zeleli imeti, ker je bilo mizerno malo.
Torej, na takšen nacin se seveda problemov ne da reševati. Mi bomo sicer to, kar minister pravi - organizacijski popravki - podprli, ne predstavljamo pa si, da bi s tem zakonom bistveno kaj prispevali v smeri zašcite in pa reševanja ogrozenih zivalskih pa rastlinskih vrst, ce seveda ne bomo povecali, bistveno povecali, financnih sredstev za te namene. No, tu je receno, da bi nam po tej plati pomagala Evropska unija in da pravzaprav sledimo v tej smeri direktivam, ki jih Evropska unija od nas zahteva. Ce bo temu tako, potem bomo na posameznih podrocjih lahko tudi uspešni. Ce pa ne bo denarja, s katerim bi potem dejansko lastnikom poplacali odškodnine, pa seveda ne vidim moznosti, da bi takšen zakon tudi v praksi dejansko zazivel in bi ga bilo mogoce izvajati v smeri vecje zašcite naravnih danosti v Republiki Sloveniji. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINIC KREBS: Hvala lepa. Stališce poslanske skupine Zdruzene liste socialnih demokratov bo predstavil gospod Janko Veber. Izvolite.

JANKO VEBER: Hvala za besedo in lep pozdrav vsem. V poslanski skupini Zdruzene liste socialnih demokratov smo ze ob fazi sprejemanja zakona o ohranjanju narave opozarjali na izredno zahtevno besedilo zakona in na pravzaprav nekako nezivljenjsko naravnanost. In kot vse kaze, se to odraza tudi v praksi, kajti ta sprememba zakona seveda posega v tisto obliko, ki je bila takrat zagovarjana kot dalec najboljša.
Po našem mnenju bi seveda varovanje in negovanje avtohtone narave in kulturne krajine moralo biti izredno usklajeno, predvsem pa podprto z interesi lokalnega prebivalstva in tudi z interesi naravovarstva.
Dogaja pa se, da je resnicno ta zakon omogocal bistveno hujše ukrepe za samo varovanje, ne predvideva pa ustreznih rešitev za ohranjanje kulturne krajine, ki jo je oblikoval clovek. In to pogrešamo pravzaprav tudi v teh spremembah in dopolnitvah zakona o ohranjanju narave. To, da je zakon bil izredno zahteven, se seveda odraza v tem in je verjetno tudi ministrstvo samo spoznalo, da ima zavod za varstvo narave zelo velike pristojnosti, ki jih bo seveda tezko obvladovati pri izvajanju prenekaterih drugih nalog, ki jih ravno tako zelimo umestiti v prostor. Zato je seveda nastala ta sprememba, da se upravni postopek seli v ministrstvo, strokovna plat ostaja v zavodu, vendar s tem je seveda dosezen pomemben premik, ki kaze na to, da je vsebina zakona dalec, dalec prezahtevna za obvladovanje naravovarstva v slovenskem prostoru.
To, kar je pa zal še vedno razvidno iz tega zakona, je nekako vztrajanje pri tem, da lokalne skupnosti nimajo dovolj, ocitno, zaupanja pri ministrstvu ali pri vladi, kajti zavarovano obmocje lahko tudi po tej spremembi ustanovi vlada ali pristojni organ ene ali vec lokalnih skupnosti ali skupaj vlada in pristojni organ ene ali vec lokalnih skupnosti. To je sicer v redu, vendar problem je v tem, ker lahko dejansko vlada z uredbo sprejme tudi širšo zavarovano obmocje, v katerega je vkljucenih vec obcin, vecje podrocje in seveda uredba kot podzakonski akt ne more reševati problemov, ki nastanejo pri tem zaradi ze sprejetih drugih zakonov, ki ravno tako govorijo o upravljanju predvsem drzavnih gozdov in drzavnih kmetijskih zemljišc v prostoru, ki so obicajno tudi potencialna zemljišca za zavarovanje.
Po našem mnenju bi bilo seveda ustreznejše, da ostane dikcija takšna, kot je zapisana tudi v 16. clenu v pristojnosti drzave, da se narodni park in zavarovano obmocje, ki je izjemnega pomena za drzavo ali velikega mednarodnega pomena, razglasi z zakonom, ostala, širša zavarovana obmocja pa naj bi ustanavljale lokalne skupnosti skupaj in pri tem jih nenazadnje lahko pri tem podpre tudi vlada. Vendar, ce zelimo resnicno imeti dobre rešitve, bi tudi za takšno širše zavarovanje moralo biti v tem zakonu predviden zakonski akt, ne pa podzakonski akt za razglasitev.
Deloma je na odboru bilo nekako omiljeno podrocje, ki se nanaša predvsem na upravljanje znotraj zavarovanega obmocja, kajti ob dejstvu, da je velik del parkovnih površin mišljen ravno v tistem delu, ki je v lasti drzave in s katerim upravlja in gospodari sklad kmetijskih zemljišc in gozdov Republike Slovenije, bi v primeru razglasitve parka dobili še novega upravljavca, ki bi zopet vzpostavljal nek svoj rezim, in ubogi tisti, ki bi morali izpolnjevati in slediti tem rezimom.
Zato seveda podpiramo zakon s spremembami, ki so bile dosezene na obravnavi na odboru in tudi glede napovedanih uskladitvenih amandmajev, ki jih je omenjal minister, pricakujemo, da jih bomo dobili pravocasno, da se bomo lahko do njih tudi pravocasno opredelili.
Sicer pa zakon podpiramo, tako kot je bil dopolnjen na obravnavi maticnega delovnega telesa. Hvala.

PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINIC KREBS: Hvala lepa. Stališce poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo predstavil gospod Sašo Pece. Izvolite.

SAŠO PECE: Spoštovani prisotni! Ce bo zakon vsaj v najmanjši meri izpolnjeval naloge, ki jih opredeljuje naslov zakona, ga bomo oziroma ga v Slovenski nacionalni stranki podpiramo.
Dejstvo je, da je vsebina oziroma predmet, materija omenjenega zakona po naši oceni v tej drzavi še kako nujna - po ohranjanju. Toda dovolite, da se zakona dotaknem v imenu Slovenske nacionalne stranke v treh oziroma štirih tockah.
Ce recemo, da so popravki nastali od leta 1999 pa do zdaj in da jih je vecina namenjenih pozitivno, izkljucno z enim samim, ki ga v Slovenski nacionalni stranki ocenjujemo kot negativnega, lahko ocenimo zakon kot primeren za obravnavo, in sicer v naslednjih smislih.
Ce je nastajalo nesoglasje med dvema akterjema s tega podrocja, torej v smislu opravljanja upravnih nalog, med pristojnim ministrstvom in javnim zavodom, zavodom Republike Slovenije za varstvo okolja, je seveda predmetno, da poskušamo vsebino in naloge teh dveh razrešiti in, tako kot nam predlagajo v okviru ministrstva, lociti tako imenovani upravni postopek in strokovni zavod, je to vsekakor treba pozdraviti in je sprejemljivo.
Po drugi strani je treba povedati, da tudi kar se tice neposrednega nadzora v naravi, je tocka, ki v naši sredini politicne opcije ima vso podporo. Kritika oziroma pomislek pa se nanaša predvsem na tisti del, ki nekako financno obremenjuje uporabnike, vsebinske uporabnike tega zakona, in predvsem v tistem delu, kjer zakon dopušca moznost širjenja oziroma pobiranja vstopnine za zavarovana podrocja ali njihove dele, ki so urejeni za ogledovanje oziroma obiskovanje. Ta del financnih bremenitev za obiskovalce pa se nam zdi nesmiseln. Bolj zivljenjsko in smiselno bi se nam zdelo, da bi predlagatelj zakona zadevo dolocil skozi poglavje 3 - financne posledice, in da bi ta del morebitnih financnih sredstev, ki jih bo dobil skozi obiskovalce, opredelil v proracunu Republike Slovenije. Ocenjujemo, da gre za zelo majhen financni znesek, ki bi se kazal v prijaznosti in pa v eni izmed tistih funkcij narave, ki omogoca tudi spoznavanje narave.
V Slovenski nacionalni stranki bomo zakon podprli, iskreno pa upamo, da do te moznosti, kot jo ponuja zakon med poglavitnimi rešitvami, torej pridobivanje financnih sredstev skozi obiskovalce, ne bo prišlo. Hvala.

PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINIC KREBS: Hvala lepa. Stališce poslanske skupine Slovenske ljudske stranke bo predstavil gospod Ivan Bozic. Izvolite.

IVAN BOZIC: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Gospod predsednik, tudi generalna sekretarka je z nami, kar je odlika, kajti poslank in poslancev ni veliko, tudi kandidat za ministra, lepo pozdravljeni v imenu naše poslanske skupine! Torej naša poslanska skupina bo predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ohranjanju narave podprla.
Mi smo optimisti, zelo podobno kot je predstavnik nacionalne stranke dejal: vse, kar bomo z zakonom predpisali in bomo nekaj vec naredili, kot smo do sedaj, je zelo pomembno, kajti ce nic ne naredimo, to je najslabše.
Zakon o ohranjanju narave smo v našem drzavnem zboru obravnavali ze v letih 1999 in 2000. Takrat smo mogoce malo nedomiselno razporedili naloge, ki bi jih moralo opravljati ministrstvo za okolje, prostor in energetiko ter zavod za varstvo narave, torej zavod Republike Slovenije za varstvo narave. Zato je tudi predlagatelj v cilju, zakaj je pravzaprav ta zakon poslal v proceduro, napisal: racionalizacija na podrocju organiziranosti ohranjanja narave in pa zagotovitev virov za financiranje nalog ohranjanja narave. Za nas je zelo pomemben tudi podatek, da je na koncu predstavitve receno, da predlog zakona v spremembah ne bo prinesel dodatnih financnih obremenitev za drzavni proracun, pac pa, da predlagana ureditev ne prinaša drugih posledic, ki ne bi bile ze navedene v tem gradivu.
O prerazporeditvi in dolocitvi nalog med ministrstvom govori zakon v 33. clenu, oziroma v 111. clenu originalnega besedila, kjer pravi: "Upravne naloge v zvezi z ohranjanjem biotske raznovrstnosti in varstvom naravnih vrednot na podlagi tega zakona opravlja ministrstvo." In v 34. clenu ali 117. clenu originalnega besedila pa pravi: "Zavod opravlja kot javna sluzba naslednje naloge..." In tu so te naloge naštete.
V naši stranki, v poslanski skupini smo tudi zadovoljni s spremembo petega odstavka 37. clena, ki je govoril poprej o skladu kmetijskih zemljišc in gozdov, sedaj pa pravi tako: "Gospodarjenje s kmetijskimi zemljišci in gozdovi v lasti drzave v zavarovanem obmocju opravlja upravljavec zavarovanega obmocja." Se pravi, 37. clen oziroma 148. clen originalnega besedila govori o virih, kako se bodo nekatere naloge financirale oziroma kdo bo kaj vplacal. In ce bo vse to izvršeno, mislimo, da bo zelo dobro.
Še to bi bilo posebej poudariti: "Naravovarstveno soglasje za celotno drzavo izvaja ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave." To govori 45. clen. In drugic, ne glede na dolocbe prejšnjega odstavka Zavod Republike Slovenije za varstvo narave in javni zavod Triglavski narodni park koncata postopke za izdajo naravovarstvenega soglasja, ki sta jih uvedla do uveljavitve tega zakona. Upam, da bodo to tudi naredili.
Ker smo optimisti in zakon ne prinaša novih obremenitev za drzavni proracun, bomo zakon tudi podprli. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINIC KREBS: Hvala lepa. Stališce poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije bo predstavil gospod Dušan Vucko. Izvolite.

DUŠAN VUCKO: Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica. V poslanski skupini Liberalne demokracije Slovenije zakon podpiramo in ocenjujemo, da je najbolj pomemben cilj novele zakona o ohranjanju narave racionalizacija na podrocju organiziranosti ohranjanja narave ter poenostavitev nekaterih upravnih postopkov ob ohranitvi namena ohranjanja narave.
V poslanski skupini LDS podpiramo zlasti naslednje rešitve novele zakona.
Prvic, da upravlja pretezno vecino upravnih nalog ministrstvo, medtem ko strokovne naloge opravlja zavod. Da je z zakona crtana predkupna pravica drzave in lokalne skupnosti do nakupa nepremicne na zavarovanih obmocjih za kategorijo stavbnih zemljišc. Da predhodno soglasje zavoda Republike Slovenije za varstvo narave v postopku pridobitve soglasja upravne enote k prometu za nepremicnine na zavarovanih obmocjih, da se le-ta ukine zaradi obremenitve strank v upravnem postopku in nesorazmernosti ukrepa glede na zastavljeni cilj zakonske ureditve.
Podpiramo rešitev, da je zakonsko urejena moznost skupnega ustanavljanja zavarovanih obmocij s strani drzave in lokalne skupnosti, skupaj s postopkom in ureditvijo medsebojnih razmerij med ustanoviteljicami.
Podpiramo rešitev, da se zaradi zagotovitve financnih sredstev za financiranje varstva narave predlaga pomembna razširitev kroga zavezancev za placilo naravovarstvene dajatve na osebe, ki na zavarovanih obmocjih rabijo naravne dobrine, bodisi da so v lasti drzave ali lokalne skupnosti, poleg tega pa se z novelo tudi širi moznost pobiranja vstopnine za zavarovana obmocja ali njihove dele, ki so urejeni za ogledovanje oziroma obiskovanje.
Po naši oceni sta najbolj bistveni spremembi predlaganega zakona zaobsezeni v amandmiranem 26. in 31. clenu predlagane novele zakona o ohranjanju narave. Opozoril bi zlasti na tiste dele dolocb iz teh dveh clenov, ki pomenijo velik korak naprej k racionalnosti in poenostavitvi upravnega postopka.
Prvic, drzavni organi in organi lokalne skupnosti, ki so pristojni za pripravo prostorskih aktov, si morajo v postopku priprave teh aktov pridobiti naravovarstvene smernice. Zakon opredeljuje, da so naravovarstvene smernice strokovno gradivo, s katerim se za obmocje, ki ima na podlagi predpisov s podrocja ohranjanja narave, poseben status. Ce se ob pripravi teh naravovarstvenih smernic ugotovi, da bodo te akte poleg obmocij, ki imajo poseben status vkljucena tudi obmocja, na katere se nanašajo sprejeti programi s podrocja ohranjanja narave, se lahko strokovno gradivo izdela tudi za ta obmocja, vendar pa se štejejo zgolj kot neobvezno strokovno priporocilo pripravljavcem takšnih aktov.
Pomembna dolocba 31. clena je tudi ta, da se morajo naravovarstvene smernice pripraviti v roku 30 dni, izjemoma v roku 60 dni, ne vec 6 mesecev ali vec.
V postopku sprejemanja prostorskih aktov pa je treba pridobiti naravovarstveno mnenje, ki ga zakon opredeljuje kot mnenje o sprejemljivosti prostorske ureditve z vidika varstva narave. Organizacija, ki je pristojna za ohranjanje narave, mora izdati to naravovarstveno mnenje najpozneje v roku 30 dneh po prejemu zahteve. V primeru, da v tem roku ne izda tega mnenja, pa se šteje, da na predvideno prostorsko ureditev nima pripomb.
Pomembno je tudi, da je dolocba 31. clena tega zakona usklajena z dolocbami zakona o graditvi objektov, kar pomeni, da ce se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekt, ki se nahaja na obmocju, ki se ureja z lokacijskim nacrtom, se po zakonu šteje, da je naravovarstveno soglasje k projektnim rešitvam ze pridobljeno z dnem izdaje naravnovarstvenega mnenja k lokacijskemu nacrtu.
Tudi v tej dolocbi so postavljeni jasni roki in obveznosti ministrstva, ko pripravlja to naravovarstveno soglasje. Zato, zaradi teh rešitev bomo v poslanski skupini Liberalne demokracije zakon tudi podprli.

PODPREDSEDNICA IRMA PAVLINIC KREBS: Hvala lepa. Koncali smo s predstavitvijo stališc poslanskih skupin. Ker k dopolnjenemu predlogu zakona ni bilo vlozenih amandmajev, ni mozna razprava o clenih. Zato razpravo zakljucujem in s tem tudi drugo obravnavo predloga zakona.
V skladu s 139. clenom poslovnika bo zbor tretjo obravnavo predloga zakona opravil jutri ob koncu zasedanja. S tem prekinjam to tocko dnevnega reda. Na 5. tocko bomo prešli ob 18. uri. Hvala lepa.

(Seja je bila prekinjena ob 17.51 uri in se je nadaljevala ob 18.01 uri.)

(Seja je bila prekinjena ob 14.32 uri in se je nadaljevala ob 14.56 uri.)

PODPREDSEDNIK VALENTIN POHOREC: Kolegice in kolegi poslanci, predstavniki vlade!
Prehajamo na 12. TOCKO DNEVNEGA REDA - DRUGO FAZO OBRAVNAVE PREDLOGA ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROCNEGA IN SREDNJEROCNEGA DRUZBENEGA PLANA REPUBLIKE SLOVENIJE.
Zbor je na 20. seji opravil prvo fazo obravnave navedenega predloga odloka, ki ga je v obravnavo zboru predlozila vlada Republike Slovenije. Besedo dajem predstavniku vlade, ministru v odstopu in kandidatu za ministra (tak je trenuten status), gospodu mag. Janezu Kopacu, za dopolnilno obrazlozitev predloga odloka. Prosim.

MAG. JANEZ KOPAC: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Pred vami je predlog odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgorocnega in srednjerocnega druzbenega plana Republike Slovenije, tak nenavaden naslov. Gre za dokument, ki je nastal ze leta 1986 in se je veckrat do sedaj spreminjal, tokrat je pred vami zadnja sprememba, kajti prav pred kratkim je bil sprejet zakon o urejanju prostora, ki je bil slucajno ravno danes objavljen v Uradnem listu in zacne veljati s 1. januarjem, in ta predvideva drugacen dokument, drugacen prostorski akt, drzavni, ki ga boste vi sprejemali, imenuje pa se strategija prostorskega razvoja, in upam, da ga boste imeli na poslanskih klopeh ze spomladi prihodnje leto.
To je torej zadnja sprememba starega prostorskega akta iz leta 1986, v katero pa smo se vseeno spustili po dosedanjih procedurah zaradi tega, ker enostavno nismo mogli vec cakati na nove akte zaradi treh stvari. Tri so torej vsebine, ki se tu predlagajo. Ena je crpalna hidroelektrarna Avce v obcini Kanal ob Soci, ki je tudi izrecno soglašala s tem posegom v prostor in ker tudi ni nobenih drugih zadrzkov, ne naravovarstvenih ne kakšnih drugih. Drugi tak poseg, ki je tu predviden na kriterialni ravni, ne na tocko natancno, je vrsta kriterijev za umešcanje stolpov anten za mobilno telefonijo v prostor. No, in tretji sklop sprememb je moznost umestitve vetrnih elektrarn v prostor.
Vlada je prvotno predlagala, da bi bil prostor, kamor bi se to lahko umešcalo - formalno se temu rece prostor, kjer je mozno proucevanje in kasnejše namešcanje teh objektov -, da bi, skratka, to bila samo Primorska, in še to z dolocenimi izjemami. Potem pa je vrsta poslancev v svoji razpravi poudarila potrebo po tem, da se ta moznost vsaj proucevanja odpre za celotno obmocje Slovenije in tudi za tista obmocja znotraj Primorske, ki jih je vladni predlog akta izvzemal.
No, bili so vlozeni poslanski amandmaji, ki jih je odbor za infrastrukturo na pravno-tehnicno bolj sprejemljiv nacin povzel in jih oblikoval kot svoje in vlada jih v svojem mnenju tudi podpira. In zato ne podpira tistih poslanskih amandmajev, ki jih seveda amandmaji odbora povzemajo.
Rad bi rekel še to, da se tokrat izjemoma srecujete oziroma srecujemo s starim poslovnikom drzavnega zbora, kajti to je akt, katerega sprejemanje je posebej opredeljeno v še nekaj dni veljavnem zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor in pa v zakonu o urejanju prostora, tudi še nekaj dni veljavnem. Tam pa je predvideno, da se to pac sprejema v dvofaznem postopku in pred vami je sedaj osnovni tekst, kot ga je predlagala vlada, z vso kopico amandmajev, ki jih je vlozil odbor in posamezni poslanci. Ni integralnega teksta, zato se na nek nacin opravicujem, da se bo treba prebiti skozi kar nekaj glasovanj.
Mislim pa, da smo na odboru dosegli visoko stopnjo soglasja, tako s clani odbora kot vsemi poslanci, ki so sodelovali v diskusiji, ne glede na to, ali prihajajo iz opozicije ali iz koalicije, in zato upam, da ne bo tezav pri sprejemanju. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK VALENTIN POHOREC: Hvala vam za to dopolnilno obrazlozitev. Odbor za infrastrukturo in okolje kot maticno delovno telo je obravnaval predlog odloka. Prosim predsednika odbora, gospoda Janca, da poda porocilo.

BRANKO JANC: Hvala za besedo. Odbor drzavnega zbora za infrastrukturo in okolje je na 36. seji opravil drugo obravnavo predloga odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgorocnega in srednjerocnega druzbenega plana Republike Slovenije, ki ga je na podlagi 2. clena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju v zakonodajni postopek predlozila vlada Republike Slovenije.
Drzavni zbor Republike Slovenije je opravil splošno razpravo o predlozenem predlogu odloka na 20. redni seji in sprejel sklep, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. K predlozenemu odloku je pisno mnenje podala komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj v drzavnem svetu Republike Slovenije. Zakonodajno pravna sluzba drzavnega zbora je v pismenem mnenju ugotovila, da je pri pripravi sprememb in dopolnitev dolgorocnega in srednjerocnega druzbenega plana treba upoštevati tudi dolocbo prvega odstavka 2. clena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju, ravno tako pa ugotavlja, da je predlog odlokov iz nomotehnicnega vidika neustrezno pripravljen in ga bo treba v tem smislu dopolniti.
Amandmaje k predlozenemu zakonu so vlozili poslanec Davorin Tercon, poslanska skupina SDS in poslanska skupina SLS. V razpravi k 2. clenu predloga odloka in vlozenih amandmajih so clani odbora menili, da je treba obmocje za preucevanja in izrabo vetrnega potenciala za energetsko izrabo razširiti na celotno obmocje Slovenije, ravno tako pa so tudi veliko pozornosti namenili obmocjem, kjer naj bi bila gradnja energetskih objektov in naprav za izkorišcanje vetrne energije mozna le pod posebnimi pogoji.
Odbor za infrastrukturo in okolje podpira amandmaje poslanske skupine SDS k 2. clenu pod številko 1 in 3 ter amandma poslanske skupine SLS k 3. clenu. S sprejemom amandmajev odbora k 2. clenu pa so postali amandmaji poslanca Davorina Tercona ter skupine poslancev s prvopodpisanim Davorinom Terconom in poslanske skupine SDS pod številko 2 brezpredmetni.
Odbor za infrastrukturo je sprejel svoje amandmaje k 1. in 2. clenu, k naslovu zakona ter k kartografskemu delu in predlaga drzavnemu zboru, da sprejme predlog odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgorocnega in srednjerocnega druzbenega plana Republike Slovenije skupaj z amandmaji odbora in amandmaji, ki jih odbor podpira. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK VALENTIN POHOREC: Hvala za porocilo maticnega delovnega telesa.
Prehajamo k razpravi, najprej stališca poslanskih skupin. Prijavile so se tri poslanske skupine in dajem najprej besedo poslanski skupini socialdemokratov. Franc Sušnik, imate besedo. Prosim.

FRANC SUŠNIK: Hvala lepa. V poslanski skupini Socialdemokratske stranke bomo podprli amandmaje na predlog odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgorocnega in srednjerocnega druzbenega plana Republike Slovenije, in sicer tiste amandmaje, ki jih je odbor povzel in ki po našem mnenju smiselno urejajo oziroma zasledujejo tudi tisto, kar smo mi pri pravi obravnavi tega odloka povedali.
Na tak nacin v bistvu uveljavljamo deklarirano prednostno izrabo obnovljivih virov energije, še posebej in s poudarkom na energiji vetra, na celotnem obmocju Slovenije, pa tudi urejamo in definiramo izrabo vetrne energije na varovanih obmocjih.
Veseli smo, da je prišlo tudi do tega uskladitvenega amandmaja, da se spremeni kartografski del, in podprli bomo tisti amandma, kot sem ze povedal, ki definira izrabo vetrne energije na zavarovanih obmocjih ter tudi na obmocjih, kjer je mozna izraba te vetrne energije z instalacijo naprav do enega megavata.
Kar se tice umestitve pretocne elektrarne Avce, je tudi ta delezna naše podpore.
Pri umestitvi lokacij za mobilno telefonijo v prostor pa menim in posebej pozdravljamo to dolocilo, da se te naprave umešcajo na lokacije, ki predstavljajo in zagotavljajo najmanjši mozen vpliv na zdravje ljudi, najmanjši mozen vpliv na naravo in najmanjši mozen vpliv na okolje in kulturno dedišcino, da se ne bi dogajale stvari, kot so se nam dogajale, tudi v prihodnosti. Pri tem pozdravljamo in poudarjamo nujnost vzdrzevanja naprav za mobilno telefonijo na obstojecih napravah in obstojecih koridorjih. Podprli bomo tudi amandma, ki opredeljuje, kako in na kakšen nacin je mozno in nujno potrebno naprave za uveljavitev mobilne telefonije umestiti tudi na varovanih obmocjih ali pa na obmocjih, ki jih urejamo s posebnim rezimom, mislim predvsem tudi na Triglavski narodni park.
V glavnem, vse amandmaje, ki smo jih dogovorili na odboru za infrastrukturo, in pa odlok sam bomo podprli. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK VALENTIN POHOREC: Hvala. Kolega Ivan Mamic bo podal stališce poslanske skupine Nove Slovenije.

IVAN MAMIC: Hvala za besedo. Pozdravljam vse prisotne. Odlok o spremembah prostorskih sestavin dolgorocnega in srednjerocnega druzbenega plana Nova Slovenija naceloma podpira. Zakaj naceloma, zato ker iz samega gradiva ni razvidno to, kar si zelimo, to je program, ki bi moral vsebovati nekoliko vec natancnosti, in ker so samo naštete tocke, nam dosti ne pove. Upamo, da se bo to kmalu popravilo, da se bomo tudi lazje potem pogovarjali o tem in odlocali.
Namrec, ni zadosti le napisati, da se bo Slovenija prednostno zavzemala za energetsko izrabo obnovljivih virov energije in tako naprej, ker se moramo vprašati, ali to pomeni, da se do sedaj Slovenija ni zavzemala za izkorišcanje energetskih virov, ki so sprejemljivi v ekološkem, ekonomskem in morda še kakšnem drugem, mogoce socialnem smislu. Izgleda, da ne, vendar upamo, da smo se ze zbudili.
V poslanski skupini Nove Slovenije smo prepricani, da s pametnim pristopom lahko zelo dobro uporabimo naravne danosti, vsaj tako kot drzave na zahodu, od katerih se lahko še marsikaj naucimo, saj imamo isto sonce kot oni, svojo burjo, svojo vodo, pa tudi svoje zarašcene površine, od koder pridobivamo tako imenovano biomaso.
Mogoce bi bilo prav, da bi se ravno pri biomasi zacel ta naš program, ker bi hkrati zmanjšali problem nezaposlenosti in bi ze s tem vplivali na uvoz, seveda v pozitivnem smislu, dragih naftnih derivatov, pa tudi naši gozdovi bi bili cistejši in prijaznejši.
Pred mesecem smo doziveli afero v Novi Gorici, v Iverki, ki je s svojim gorivom onesnazevala okolje. In krajani so se pritozili in je nastal velik problem. Ce bi se kurilo z naravnimi materiali, tudi do tega problema ne bi prišlo in tudi tehnologija bi bila verjetno cenejša in lazje bi bilo upravljati vse linije in tako naprej.
V tem razvoju vidim tudi velik prispevek k razvoju podezelja slovenskega, ker vemo, v kakšnem stanju je.
Pricakujemo, da bo nova vlada z novo ministrico, ki bo pokrivala to podrocje, pristopila resno k temu problemu. Moramo se zavedati, da je precej ze zamujenega na tem podrocju, toda da se marsikaj še urediti.
In ce to naredimo, bomo tudi s tem tudi lazje prišli v Evropo, v katero smo ze povabljeni. In svoje naravne danosti, kot sem ze omenil, moramo izkoristiti.

PODPREDSEDNIK VALENTIN POHOREC: Hvala. In še Ivan Bozic, stališce SLS. Prosim.

IVAN BOZIC: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Gospod minister, clani vlade, kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni v imenu naše poslanske skupine.
Poslanska skupina bo odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgorocnega in srednjerocnega druzbenega plana Republike Slovenije podprla.
Res je gospod minister poprej rekel, da ima ta odlok ze brado, 16 let je star, a vendar ga danes le dopolnjujemo. Po našem prepricanju, po naši veri v dobri smeri, kajti dograjujemo ga pri korišcenju naravnih obnovljivih virov energije, ki jih v Sloveniji premalo koristimo. Sonce, voda, geotermalna energija, veter in biomasa so stvari, o katerih bi morali vec razmišljati, vec narediti, kajti energija je draga.
V vcerajšnji predstavitvi je gospod minister tudi sam povedal, kako nam manjka elektricne energije oziroma jo moramo tudi uvazati. Po drugi strani imamo obnovljiv vir-veter, ki piha tisocletja preko naših pokrajin, proti morju v glavnem, pa ga do danes pravzaprav še nic ne koristimo.
Mogoce ste kdaj šli na Korziko, pa poglejte, kako ze dolgo casa na Korziki, ne na Korziki, na Kreti, koristijo veter za crpanje vode. In Kreta ima dovolj vode zahvaljujoc vetru. Veternicam, ki crpa vodo iz tal. Mi pa veternic ne znamo uporabiti oziroma nocemo. Vse se izmišljujemo, samo da bi jih ne postavili, da bi z njimi proizvajali elektricno energijo. In mislimo, da je prav, da se je v tem odloku pojavila zahteva po korišcenju veterne energije.
Zelo podpiramo tudi misel oziroma predlog, da bomo zgradili pri Avcah crpalno hidroelektrarno na reki Soci. Vode je dovolj, vršno odteka, energijo imamo in jo lahko takrat izkoristimo, da se izcrpa voda na hrib in kadar bomo rabili energijo, bomo vodo spustili na turbine. Marsikje v Sloveniji verjetno bi lahko to ze naredili. Tudi k našim severnim sosedom, Avstrijcem, ce gremo pogledat, v Maltatal, pa boste videli, kako velika jezera so tam narejena prav v ta namen. Pa nihce od ekologov ne vzdihuje pretirano zaradi zalitja teh dolin; teh gorskih dolin, ki bi jih pri nas najbrz nikoli ne smeli zaliti.
Prav tako smo zadovoljni, da se je v odboru dobilo podporo našemu amandmaju, da je na podrocju, na varovanih obmocij, kot je pri nas zelo veliko varovano obmocje Triglavskega narodnega parka le treba poskrbeti, da imamo tam telefonski klic mobilne telefonije. Ne more biti, da je v naših gorah nemogoce koristiti rocne telefone, kakršnekoli izdelave ze. Sam sem bil na vrhu Krna v lanskem letu, pa nisem dobil zveze z domacijo, s hišo, ki sem jo s prostim ocesom lahko gledal. Tako, na zalost, je pokrita s signali mobilne telefonije moja dezela in to ni dobro. Ker pa se v tem zakonu le misli in zeli, da se bo vse to uredilo, bomo tudi ta zakon podprli, ceravno, kot je rekel minister, je ta odlok zadnji odlok in bomo v pridodnje morali razmišljati o zakonu o gospodarjenju s prostorom in takrat bomo morali še bolj resno pristopiti k temu, kajti Slovenija ima dovolj obnovljivih virov energije, jih pa ne koristi. Koristi jih pa pogosto ne zaradi tega, ker ljudje zaradi enega drevesa ali enega crva ne vidijo gozda ali pa cele narave. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK VALENTIN POHOREC: Hvala. S tem smo izcrpali razpravo v imenu poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Najprej dajem besedo dr. Mihaelu Brejcu. Prosim.

DR. MIHA BREJC: Hvala. Mislim, da je zakon, ki ga danes obravnavamo z amandmaji, ki so vlozeni, po vsej verjetnosti prava pot, da se tudi v Sloveniji izkoristijo naravne danosti. Seveda se dobro zavedam, da je postavitev, denimo, vetrnic, ki bi proizvajale toliko in toliko kilovatov, megavatov elektricne energije, da je to lahko za naravovarstvenike sporno, da je to lahko sporno za krajinarje, recimo, in morda še za koga.
Po drugi strani pa ni mogoce prezreti dejstva, da ravno na teh planotah, kjer je veter doma, pogosto nimajo elektrike. Taka je, recimo, Nanoška planota, kjer pac ljudje zivijo brez elektrike in tezko razumejo, da se v tretjem tisocletju ne da tega vprašanja urediti. Samsem skušal to zadevo, kolikor se da dalec razumeti in se pouciti o teh stvareh. Pogledal sem tudi te projekte, ki jih je slovenska stran pripravila skupaj s svojimi kolegi iz Španije. Ne vem, mene so ti projekti prepricali. Poleg tega sem tudi sam videl, kako to izgleda v sosednjih drzavah, kjer še zdalec, recimo, nimajo toliko vetra, kot ga imajo, denimo, v Vipavski dolini, na Gorickem in še kje.
Tako je edina ovira, ki jo tu vidim, dejansko ovira vseh tistih, ki pravijo, da bi zivali lahko izumrle, dolocene vrste zivali ali organizmov bile prizadete inhabitati, da bi to vizualno pokvarilo naravno krajino in tako naprej. Vse te argumente clovek mora sprejeti. Toda po drugi strani bi pa vendar ocital tem ljudem neko dvolicnost. Ne recem, da je neka - se oprošcam, ker ne vem natancno imena te zivali - stonoga, recimo, neka majhna zivalica zelo pomembna, ker je takih samo nekaj še v Evropi. Podobno smo slišali tudi, ko je šlo za komarje v Vipavski dolini, pa ravno tam, kjer gre avtocesta. Razumem, da je to z vidika dolocene stroke zelo pomembno vprašanje, ampak razumem tudi ljudi, ki zivijo brez elektrike.
In zdaj se moramo vprašati, ko imamo, kako naj recem, dva predloga ali dve argumentirani zavrnitve enega predloga, kaj bomo storili. Sam se bom v takem primeru odlocil za ljudi. Mislim, da moramo ljudem zagotoviti cimbolj enakovredne pogoje bivanja, sicer se bodo še ti, ki vztrajajo, izselili in jih pac na številnih podrocjih v Sloveniji ne bo.
Elektro Primorska je bil zelo aktiven v iskanju rešitev, ko gre za to energijo, ki jo pridobijo s pomocjo vetra, in oni so tudi sami veliko vlozili v to, da bi vendar poiskali rešitev. Kje je torej zavora? Kdo ovira te procese? Ocitno je to v drzavni birokraciji, ki pac ne razume, da se da na ta nacin rešiti marsikakšen problem.
S tem zakonom in z razumevanjem ministrstva za okolje in prostor, kakor lahko pac razumem iz teh papirjev, bi se pa zdaj odprla pot in to pot lahko samo pozdravimo. Tistim, ki pac seveda dvomijo še vedno, bi pa le zastavil še eno vprašanje. Kje ste bili takrat, ko je Slovenija gradila termoelektrarne? In ali se vozite v sluzbo z avtomobilom ali z volovsko vprego? Hvala.

PODPREDSEDNIK VALENTIN POHOREC: Hvala. Kolega Franc Cebulj bi dobil besedo, ga ni tu. Ivan Mamic.

IVAN MAMIC: Hvala lepa. Prej sem govoril v imenu poslanske skupine, zdaj pa v svojem osebnem imenu. Gospod Brejc je ze nacel problem vetrnic na Nanoški planoti, pa bi tudi jaz rad nekaj povedal. Pri tistem amandmaju, da so vetrnice po celi Sloveniji, ki smo ga sprejeli, sem rekel: hvala bogu, da je sprejet, drugace smo primorski poslanci imeli tudi svoj amandma, ki se je nanašal samo na lokacijo Primorske, tako je da naš potemtakem bil brezpredmeten in hvala bogu, da je bilo tako.
Rad bi nekaj povedal o teh naravovarstvenikih. Nimam nic proti naravi. Seveda ne. Samo pretiravati pa je tudi brezsmiselno. O tistih komarjih, ki jih je omenil gospod Brejc, je nastala ena luza, kjer nikoli komarjev ni bilo na tistem obmocju v Podnanosu in potem, ko se je luza naredila, potem so komarji prišli in so zdaj to avtohtone zivalice v Vipavski dolini - mislim, vcasih pride tudi do malo komicne zadeve - in zdaj je treba zašcititi. Sam nimam nic niti proti komarjem, niti proti kacam, niti proti nicemer.
Potem, lani je bilo predavanje v Vipavski dolini o teh vetrnicah, da je to zelo nevarno za ptice. Mislim - govorim sicer bolj amatersko - vendar tam, kjer vedno piha, je, prvic, ze dober pogoj za vetrnice, za ptice ne vem, koliko se zadrzujejo. Ce bi na Nanosu bilo kakšno jezero, mislim, da ne bi nikoli bilo bonace tam. Zato sem mnenja, ker sem se tudi pogovarjal z lovci in gozdarji, ki hodijo tja, in pravijo, da nobenih ptic ni tam v takem številu, da bi bila vrsta ogrozena. Saj ce bi bile to samo neke ptice, ki so samo na Nanosu in nikjer drugje, kot so, recimo, beloglavi orli ali jastrebi na otoku Cresu, potem bi tudi bil za to. In potem je zanimivo, da je bila takojšna afera, da so bile povsod mozne vetrnice, tudi v sami Vipavski dolini, in ne na Nanosu. To je bilo malo absurdno, zato smo tudi protestirali in dali ta amandma. Tako se je o tej stvari treba vseeno malo bolj konstruktivno pogovarjati. In mislim, da tudi sam izgled teh vetrnic - po racunalniški simulaciji, ko sem gledal, se mi zdi, da ni nic neprijaznega ali da bi bilo izzivalno ali kakorkoli bi se temu reklo, sploh ce je pobarvano v sivo ali sivozeleno, potem bi se še vizualno nekoliko zamaskiralo. Tako da te stvari podpiram. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK VALENTIN POHOREC: Hvala. Besedo dajem Aureliu Juriju.

AURELIO JURI: Hvala, gospod podpredsednik. Ze ob splošni obravnavi predlaganih sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin druzbenega plana smo v poslanski skupini Zdruzene liste socialnih demokratov pozdravili uvajanje izrabe vetrne energije v nacionalno energetiko in pozvali k takim rešitvam v predlogu odloka, da bi bil zagon tega projekta ne le smiseln, temvec predvsem mozen.
Ker je osnovno besedilo vendar prevec togo, ce si zelimo do tega cilja, kajti izgradnjo vetrnih elektrarn tudi na najbolj zanimivih, to je najbolj prevetrenih obmocjih, povsem podreja neki drugi enako upraviceni prioriteti, to je varovanju naravnih in kulturnih vrednot drzavnega pomena, so za nas dobrodošli vsi amandmaji, ki so bili na to temo vlozeno in ki nekoliko olajšujejo pot iskanja kompromisa.
Vsekakor podpiramo amandma, ki ga je oblikoval in ga sprejel odbor za infrastrukturo in okolje, ker menim, da je najbolj uravnotezen. In znova pozivamo ministrstvo oziroma vlado, da vsa vetrovno zanimiva obmocja z Golicem vred, ki so bila izlocena kot naravovarstveno vprašljiva ali pa neprimerna, vrne v spisek primerih lokacij.
Podpiramo tudi amandma Socialdemokratske stranke, da se naj prouci izraba vetrnega potenciala tudi drugod v drzavi.
Pa še eno sklepno misel, ponavljam nekako to, kar sem ze v splošni obravnavi povedal. Govorimo seveda o dolocenih naravnih vrednotah drzavnega pomena, govorimo o favni, ki naj bi bila tukaj ogrozena. Verjamem seveda, da naravovarstveniki in tisti, ki se postavljajo v zašcito te favne, imajo vse strokovne podlage za to, da take argumente tudi zagovarjajo. Trdim, da ne zaradi interesov ljudi, ki bi seveda iz takega projekta nekaj pridobili v samem kraju, kjer ta projekt nastaja, ampak povsem iz potreb po tem, da koncno preidemo - in to odlocno - k izrabi obnovljivih alternativnih sonaravnih virov, mi moramo seveda ugotoviti, da je ta energija nujna, je potrebna. V našem malem prostoru bomo prispevali k globalni sanaciji sveta, ce hocemo, klimatske spremembe so hudo svarilo in ne tako dolgo naprej seveda bomo lahko videli tudi katastrofalne ucinke tega, kar se v naravi dogaja. Zato zacnimo mi z obnovljivimi viri cimprej, pri cemer pa takrat, ko bo morda kakšno gnezdo ogrozeno, tudi moramo tvegati, da ga ogrozimo. Kajti, ce ne bomo tega storili zdaj in zaceli odlocno z alternativnimi viri, med katerimi je vetrna energija zagotovo ena najbolj cistih in najbolj sonaravnih, mi cez 20 ali 30 let, zdaj malce špekuliram, ne bomo šcitili ne tega gnezda, ne mnogo drugih, ne nas samih. Zato še enkrat pozivam, da vendar to prioriteto dolocimo in mislim, da amandma, ki ga je tudi odbor sprejel prica temu v prid. Hvala.

PODPREDSEDNIK VALENTIN POHOREC: Hvala. Besedo bi imel gospod Branko Janc, ga ne vidim v dvorani. Zato dajem besedo Branku Kelemini, ki ga tudi ni. Kolegica Lidija Majnik je tudi odsotna. Dorijan Maršic, ga tudi ni. Davorin Tercon, imate besedo.

DAVORIN TERCON: Hvala, gospod podpredsednik. Najvec kolegov se je zadrzalo pri temi, katere se bom tudi jaz dotaknil in ki je del odloka o spremembah prostorskega plana, torej je moznost izkorišcanja vetrne energije.
Tudi sam oziroma s kolegi poslanci sem oblikoval kar nekaj amandmajev, pa moram takoj na zacetku reci, da bom podprl amandma odbora, to je cetrti amandma k 2. clenu, ki spreminja cetrti odstavek.
Prav tako bom podprl tudi deveti amandma Socialdemokratske stranke, ki razširja moznost povecevanja izrabe vetrne energije na celotno Slovenijo. Sicer pa je razlika med odborovim amandmajem in mojim, torej pod 5. tocko vlozenim amandmajem, samo v tem, da odborov dovoljuje postavitev vetrnih elektrarn do 1 megavata v skladu z regulativo oziroma z aktom o zavarovanju na dolocenem zašcitenem obmocju, medtem ko moj amandma niti teh, torej najmanjših elektrarn na teh najobcutljivejših obmocjih ni dovolil.
Moram reci, da odlok, tako kot je bil prvotno napisan, bi na nek nacin onemogocil izrabo veterne energije v Sloveniji, zato ker bi onemogocil kakršnakoli posege na vse naravne vrednote po zakonu o ohranjanju narave. Dejstvo je, da je bilo narejenih ze kar nekaj meritev, predvsem v zahodni Sloveniji, na obmocju Primorske, in da so se nekatera obmocja izpostavila kot primerna za postavitev veternih elektrarn. Ce ne bi prišlo do sprejetja tega amandmaja, bi prakticno bilo onemogoceno v prihodnje izkorišcanje veterne energije, kajti po vseh mnenjih, ki so jih naravovarstveniki podali, je ostala samo ena lokacija, ki pa je zaradi obsega, vprašljiva zaradi ekonomicnosti izrabe. Ker vemo, da potrebujemo za veterno polje, pac, tudi dolocen obseg.
Na osnovi tega amandmaja, ce bo sprejet, bo na najprimernejših lokacijah, kot so: Golic, Nanos in še nekatere druge v prihodnje, pod dolocenimi pogoji, ce beremo tocno odlok, ki so tudi naravovarstveno naravnani, mogoce postaviti te elektrarne oziroma tovrstno pridobivanje energije, za katere se je Slovenija obvezala, da jih bo postavila, kolikor mi je znano. Torej bo mogoce postaviti.
Tukaj moram povedati, da vidim sam tudi neko kontradiktornost naravovarstvenega lobija, lahko ga tako imenujem, ki je intelektualno zelo mocan in medijsko tudi zelo prisoten, saj na eni strani deklarirano podpira tovrstno ekološko nesporno energijo, po drugi strani, ko zelimo priti do konkretizacija, so v dolocenem primeru naravovarstveni pogoji tako zaostreni, da prakticno tovrstna izraba veterne energije torej sploh ni bila mozna.
Sprejetje tega amandmaja bo po moje tudi mejnik k pretiranemu konzevativizmu pri ohranjanju narave v Sloveniji sami; v Sloveniji, ki je drzava, ki se z eno najvecjih hitrosti v Evropi zarašca in je tudi ena najbolj zarašcenih dezel v Evropi. Mislim, da bi naravovarstveniki mogoce, sam bi sugeriral, torej, da bi upoštevali tudi to dejstvo.
Sam razumem in imam tudi na nek nacin subtilen odnos do narave. In razumem stremljenje naravovarstvenikov, ko gre za dejansko ogrozanje narave, ko gre za pretirano industrializacijo in pretirano onesnazenje.
Pa vendar, v dezeli in na obmocjih, kjer je narava sama vzpostavila neke tokove, ki dejansko onemogocajo neko normalno bivanje tudi cloveka, bi morali verjetno tudi oni nekoliko stopiti korak nazaj in omogociti vsaj evropsko primerljive posege in na konec koncu tudi evropsko primerljivo, v koncni posledici, kvaliteto zivljenja.

PODPREDSEDNIK VALENTIN POHOREC: Hvala. Se zeli v splošno razpravo še vkljuciti vlada? Prosim.

MAG. JANEZ KOPAC: Hvala lepa. Morda samo zahvala vsem razpravljavcem, brez izjeme, zaradi podpore v nacinu razmišljanja. Res je, da zdaj hvalim tu tiste, ki so vlozili amandmaje, ki spreminjajo vladni tekst v pomembni meri. Pa kljub temu se mi zdi, da je to zelo prav, da se je to zgodilo, da dobimo pravzaprav pravi utrip politicnega prostora.
Treba se je zavedati, da izhodišca pri nacrtovanju, pri planiranju, pri oblikovanju tega prostorskega akta seveda izhajajo iz nekih skupin, ki so relativno tesno zaprte za školjkami svojih slonokošcenih stolpov in ne vidijo pravega zivljenja. Po drugi strani pa je res to, kar ste opozorili vi, nazadnje Aurelio Juri. Poglejte, Slovenija je, recimo, samo v letošnjem letu povecala porabo elektricne energije za 7,2% glede na lansko leto, za 3,5% zaradi povecane porabe gospodinjstev in podjetij, za 3,7% pa zaradi tega, ker je Talum vklopil oziroma spustil v obratovanje svojo novo veliko investicijo, ki je energetsko zelo potratna. S tem tempom bomo ze v kakšnih dveh letih, ne glede na to, ali bi uporabljali vso elektriko iz nuklearne elektrarne Krško, postali neto uvoznik elektricne energije. To bo seveda našo pozicijo, pozicijo kupcev elektricne energije, zelo poslabšalo. Zato je tezko povedati, kako zelo nujna so ta hip investicijska vlaganja v nove energetske objekte v Sloveniji, ki jih seveda ne izvaja drzava, tako kot jih je nekoc, pac pa privatni investitorji. Naloga drzave pa je - in na nek nacin se zahvaljujem za razumevanje vas, poslancev in poslank - da omogoci pogoje, na podlagi katerih bo to mozno.
Zato mislim, da se je s to razpravo in s tem odlocanjem, ki, predvidevam, da bo tako, da boste podprli amandmaje odbora za infrastrukturo in Socialdemokratske stranke, amandmaji odbora pa povzemajo amandmaje skupine poslancev s prvopodpisanim gospodom Terconom, da bo ta odlocitev nek mejnik v novem razumevanju razvojnih potreb in pravzaprav nacrtovanja posegov v prostor, ki po eni strani morajo ohranjati kvaliteto našega prostora, po drugi strani pa to ne sme postati blokada, na podlagi katere se bo vse ustavilo samo zato, da bi se morda nekaj malega ne spremenilo.
Menim, da je to pomembno, in se vam za to razpravo zahvaljujem ter upam, da bomo uspeli konceptualno stvari premakniti naprej. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK VALENTIN POHOREC: Hvala. S tem bi zakljucil splošno razpravo.
Prehajamo na razpravo o clenih in vlozenih amandmajih, ki jo bomo vodili na podlagi pregleda amandmajev z dne 10.12.2002. V razpravo dajem 1. clen in amandma odbora za infrastrukturo in okolje k temu clenu. Zeli kdo besedo? (Ne.) Zakljucujem razpravo. V razpravo dajem naslov zakona oziroma odloka in predlog amandmaja odbora k naslovu. Zeli kdo besedo? (Nihce.) Hvala lepa.
Dajem v razpravo 2. clen in enajst amandmajev k 2. clenu. Zeli kdo besedo? (Nihce.) Zakljucujem razpravo o 2. clenu.
V razpravo dajem 3. clen in amandma poslanca Branka Janca in poslanske skupine SDS k temu clanu. Zeli kdo besedo? (Nihce.) Hvala, zakljucujem razpravo.
4. clen, amandma Branka Janca k 4. clenu. Ne vidim zelje po razpravi. V razpravo dajem naslov in amandma Branka Janca. Tudi nihce ne zeli besede.
5. clen in amandma Branka Janca k temu clenu. Nihce ne zeli besede.
Prehajamo na kartografski del. Zeli kdo besedo k predlogu amandmaja odbora? (Nihce.)
O amandmajih in predlogu odloka v celoti bomo danes v skladu s casovnim potekom seje po zakljuceni 14. tocki glasovali oziroma odlocali. S tem prekinjam to tocko dnevnega reda. Ob 16.05 bomo nadaljevali sejo s 13. tocko dnevnega reda. Hvala lepa za sodelovanje.

(Seja je bila prekinjena ob 15.40 uri in se je nadaljevala ob 16.06 uri.)

Zakljucek : Ce si bralec prebere kaj se dogaja v DZ Slovenije ko se odloca o varovanju naravnih vrednot se krepko zamisli.

V Sloveniji ni mocne stranke Zelenih, ki bi poslance in ministre obvestila o najvecjih naravnih vrednotah v Sloveniji.

Ne upoštevajo mnenja stroke biologov , krajinskih ekologov in drugih. Vse skupaj izgleda, kot da smo si prebrali mnenja gradbenikov o graditvi nekega objekta na Triglavu, kjer jasno piha , brez upostevanja spostvovanja narave in nasprotne strani. Z gradnjo vetrnic na Golicu bodo iznicili vse, kar trdijo, da spostujejo. Ne verjamemo, da sploh verjamejo sami sebi.

Mnenje Zavoda za varstvo iz Pirana ne bo vec potrebno, ker bodo skoncentrirali stokovne kadre in strokovne naloge v

zavodu samem, kjer so ze sedaj, medtem ko upravne postopke, to je pa tudi izdajanje soglasij, pa prenesli na ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Zelo pametno.Vse skupaj škodi Sloveniji v celoti.

Golic and politics

Note of meeting in parliament about setting wind power plants in Slovenia and in Golic.Delegates were for wind power plants on Golic. In Slovenia we don't have Green party in parliament or some elese party, who try to protect intact nature before wind power plants,what is bad for Slovenia.Ministery also concentrate all guardianship state organization in Ljubljana in its ministery, that opinion of others institute for protection natura like Institute for protection natura from Piran will be not require anymore - nor for read. They all accept and conclude in Ljubljana. For memory : Institute from Piran was first gave negativ opinion about setting up surveyour for wind, beacuse was not sense to put it in intact nature with so rich fauna and flora and so biodiversity like it is here in uplands Golic.

Mnenje ZRS Koper 24.12.2002

Lep pozdrav , nekaj informacij glede projekta LIFE in vetrnih elektrarn: Globalni cilj projekta Ohranitev in varstvo ogrozenih habitatov in vrst Kraskega roba<, ki smo ga v ZRS prijavili na razpis sredstev v okviru LIFE-Nature programa Evropske unije, je ohranitev naravnih danosti, kulturne krajine in izboljšanje razmer za lokalno prebivalstvo. Te cilje bomo v okviru projekta poskusili doseci z neposrednimi ukrepi, ki ohranjajo znacilno krajino. Ponujamo torej alternativno moznost ra razvoj in ohranitev obmoèja in lokalnega prebivalstva, ki ne temelji na kratkorocnih ekonomskih ukrepih (kot je npr. vlaganje v razvoj industrije ali energetike (=vetrnice!)) temvec na osvescanju in zavedanju o naravnih danostih obmocja, ki imajo dolgorocni razvojni potencial. Ob pobudah za amandma na gradnjo vetrnih elektrarn bi zeleli posebej izpostaviti na ekolosko in naravovarstveno neosvescenost oziroma celo zavajanje sirse javnosti. V danasnji druzbi zal veljajo le neposredni in kratkorocni ekonomski pokazatelji: tako je bilo lokalno prebivalstvo zavedeno z obljubami o koristih, ki prihajajo za njihov kraj s postavitvijo vetrnic. Cena, ki bi jo za to morali placati, je sprememba najvecjega bogastva, ki ga to obmocje in tukajsnji prebivalci imajo: enkratna naravna in kulturna krajina in razvojni potenciali v smeri sonaravnega turizma in tradicionalnega kmetijstva. Kot protiutez postavljajo zagovorniki elektrarn takojsnje odprtje delovnih mest in podobne >vidne< rezultate. Vetrne elektrarne so tipicen primer izkoriscanja neosvescene javnosti s strani investitorjev. Ljudje ob vetrnicah pomislijo na >zeleno< varianto (ni npr. neposrednega onesnazevanja kot so plini iz termo elektrarn ali celo mozne nevarne posledice jedrskih elektrarn). Podobno so >prebujanje ekoloske zavesti< v javnosti pred leti izkoriscali nacrtovalci melioracijskih posegov, ki so namesto mocvirij obljubljali >zelena< koruzna polja (kar so propagirali kot boljso (=zeleno) varianto kot npr. pozidavo z betonskimi objekti ali industrijo). Pri tem pa so pozabljali na izjemno ekolosko vrednost mokrisc. Danes pa zagovorniki vetrnic (ki jih podpira mocan energetski lobi) uporabljajo zelo podoben pristop: gre za >cisto< energijo, ki ne onesnazuje okolja. Neposredno onesnazevanje okolja je sicer res majhno, vendar pa je >naravovarstveno< in >krajinsko< onesnazenje po postavitvi vetrnih elektrarn za naravo in krajino enako ali še vecje kot pozidava ali dimi iz industrijskih objektov! Škoda, ki jo narava in krajina utrpi po postavitvi vertnic torej ni bistveno manjsa kot ce bi bilo obmocje posuto s tovarniskimi dimniki! Razlika je le v tem, da dimi neposredno prizadenejo cloveka in se zato >ekologisti< borijo proti njim (kar spretno izkorisca npr. energetski lobi za propagiranje >ciste< energije vetrnic); pri tem pa se pozablja, da so posledice vetrnic za naravo (in krajino) podobno hude. Ljudje pac ne znamo pogledati skozi oci ptic, metuljev ali drugih zivih bitij! Pri prepricevanju poslancev proti omenjenemu amandmaju bo >naravovarstveni< lobi (ki je presibak, predvsem pa nima toliko financne podpore) tezko premagoval druge lobije. Delo bo se posebej tezko, ker je treba opraviti dve veliki nalogi: 1. Popravljati je treba izkrivljeno mnenje o >neskodljivosti< vetrnic (kot >zelene< variante) in 2. Boriti se je treba proti financno mocnem energetskem lobiju. Kljub temu smo prepricani, da bomo - tudi s pomocjo nasega projekta - uspeli prepricati lokalno prebivalstvo na Kraskem robu, da je dolgorocna prihodnost tega obmocja odvisna od najvrednejsega potenciala, ki postaja v sodobnem svetu vse vrednejsi argument: neokrnjena naravna in kulturna krajina in trajnosti razvoj obmocja. Obenem je treba poudariti, da nismo vnaprej proti vetrnim elektrarnam na drugih, naravovarstveno in krajinsko siromasnejsim obmocjem. Ce se komu zdijo vetrnice na dolgocasnih nizozemskih ravnicah pozivljajoce za krajino, pa tega nikakor ne moremo reci za atraktivno in razgibano obmocje Kraskega roba. Istocasno izkorišcamo to priliko še za cestitke za cimbolj uspešno sodelovanje v novem letu 2003. Darko Darovec, Andrej Sovinc in Bojana Lipej, ZRS Koper

Opinion ZRS - Koper - they lead project Natura2000-life

They are not for wind power plants on Upland Golic, because WPP are newage pollution and intact nature in Golic is not right place for WPP. But to show right side of the WPP will be dificult, because :

1- fix not right opinion about not noisome wind power plants like Green energy

2 - fight against financial strong energetic lobby

Yes for WPP but in not questionable places

Kolektivna krivda vseh politicnih strank v Sloveniji

Obvestili smo vse politicne stranke v Sloveniji, od LDS do Nacionalne stranke za amandmane,

še preden so bili sprejeti. Kot izgleda je vsem skupaj za nacionalne vrednote Slovenije malo mar.

( poglejte si komentarje na seji ). Ko bodo volitve, bo mogoce nekaterim zal za tak odnos do narave.

Prav tako Planinska zveza Slovenija podeljuje letos ljudem priznanja za varovanje okolja in planin v Sloveniji.

Planinske zveze Slovenije nas ignorira, za naša pisma se ne zmeni ( e-maile in priporocena pisma ).

Varovanje Golica jim je malo mar. Tako Narava podeljuje Planinski zvezi Slovenije Priznanje in Cestitke

v letu 2002 - letu gora pri neohranitvi Golica.

Collective guilt all politics parties in Slovenia

We were informed all politics parties in Slovenia, by LDS to NSS for decree , before theay were accepted. As all face, they don't care much for national valuables of Slovenia ( look note up ). When will be the polling, maybe will be someone alas for this. Planinska zveze Slovenije ( PZS )- Mountain union of Slovenia this year reward some people admission - grants for protection environment in mountains in Slovenia. This - union -PZS ignore work of Green Nature, for our letters , e-mails they not consider . For protection of upland Golic they not care. So Green Nature reward PZS with grant and congratulation in year 2002 - year of mountain to not protection of uplands Golic.

DalajLama Tenzin Gyatso

Izkorišcamo Moc Energije misli in Pozivamo DalajLamo,

naj vse poslance , ministre in odgovorne za unicevanje Slovenske nacionalne in kulturne krajine

vsako noc v spanju popelje na potep po prelem travišcu na Golicu. Naj spoznajo vsak kamencek na Golicu.

Vodi naj jih tako dolgo, da bodo zaceli spoštvovati naravo in Golic.

We use the power of energy of thought and we monition - please DalajLama,

to all of delegates, ministers and responsability for destroy of Slovene national and cultural landscape

to every night in sleep lead wander trip on beautiful pastures on Golic. Let them know every little stone on Golic. Theirs trip will take enough time, that they will begin to respect natura and Golic.

Nazaj na stran Zelena narava - Home - klikni