Golic - Srce Kraškega parka

Golic - Heart of Karst park

Zasanjana pokrajina na Golicu - vecni pašniki - jih bomo znali obvarovati ?

Beautiful faraway landscape on Golic - eternity pasture - we'll know to keep ?

Odgovori stroke - december 2002 - Reply of branch

g. Zoltan Waliczky - EU Accession Officer - Natura2000 ( 9. avgust 2002 )

Dear Narava,

Thank you very much for your e-mail. In Slovenia, BirdLife International is
represented by DOPPS/BirdLife Slovenia, and all our work on Natura 2000 is
done through this organisation. If you have already sent the information
about the project cocnerning you to Mr Jancar, I am sure that he will do all
that is necessary to deal with this problem on behalf of BirdLife. I am in
regular contact with him and other DOPPS staff on issues relating EU
Accession, and if it is deemed necessary, we will help them to address any
problems arising.

Wishing you a success in your efforts to save the Slovene countryside.

Yours sincerely, Zoltan Waliczky EU Accession Officer

Prevod

Hvala za vas e-mail.V sloveniji je predstavnik mednarodne organizacije za ptice predstavnik DOPPS, in vse nase delo v Naturi 2000 je povezano z njimi.
Ce ste ze poslali informacije glede nastalega projekta, ki vas skrbi g. Jancarju, sem preprican, da bo on storil vse kar je potrebno v prid mednarodni organizaciji za ptice. Jaz sem v stiku z njim in ostalimi clani DOPPS,
V vsemu kar se zadeva pristop k EU in ce se bo on odlocil, mu bomo pomagali pri vsakem nastajajocem problemu.

Zelim vam veliko uspeha pri vasem prizadevanju za ohranitev slovenske pokrajine.

g.Tomaz Jancar - predsednik društva DOPPS ( 8.avgust 2002 )

Hvala za slike. Prijavo bomo podali predvidoma naslednji teden.
Tomaz J

Thanks for Foto, we will give to register probably next week. mr. Tomaz J. - Dopps - Birds organization of Slovenia

mag. Janez Kopac minister za okolje, prostor in energijo ( 26.september 2002 )

Spostovani ! Vaš ocitek, da se ne odzivam na pisma ali elektronska sporocila, me preseneca, saj v elektronskem arhivu nismo uspeli najti nobenega vašega pisma. In tudi zmeraj ne odgovarjam sam, temvec pogosto odgovore pripravijo in posredujejo moji sodelavci z ministrstva, inšpektorata ali drugih organov v sestavi. Tudi to velja kot moj odgovor. Na vprašanja glede opredelitve Golica kot prostora, ki bi bil primeren za izrabo vetrne energije, sem tako posameznikom kot novinarjem ze velikokrat odgovarjal. Kot mi je znano, je vaše društvo odgovora ministrstva in inšpektorata ze pred casom objavilo tudi na spletni strani, na katero ste me napotujete. Zato le ponavljam, da v predlogu sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgorocnega plana RS planota Golic ni med obmocji, primernimi za izrabo vetrne energije. S spoštovanjem. mag. Janez Kopac minister za okolje, prostor in energijo

mag. Janez Kopac - minister for environment, space and energy

Area of Golic in not between relevant areas for exploit wind energy.

so, why they setting up surveyor for wind - just for game ?

g. Mladen Berginc - ministrstvo za okolje in prostor ( 10.oktober 2002 )

Spoštovani! Ce ste moj odgovor v Delu pozorno prebrali, potem ste videli , da se nisem spušcal v nobene vsebinske ocene intervjuja. Moj namen je bil samo opozoriti na nekatere trditve o procedurah pripravljanja sprememb zakona o ohranjanju narave. Moje stališce do gradnje vetrnih central na tej lokaciji je bilo odklonilno od samega zacetka, ker sem sledil argumentom stroke, ki opozarjajo na nepovratne posledice takega posega. O merilnem stolpu, ki je bil postavljen na to obmocje, je Zavod RS za varstvo narave obvestil pristojno prostorsko inšpekcijo. Po informacijah, ki so mi jih posredovali, je inšpekcija ukrepala z odlocbo o odstranitvi stolpa. To pomeni, da je bilo ugotovljeno, da gre za crno gradnjo. Hvala za vaše sporocilo, upam pa, da sem vam vsaj malo razjasnil naše poglede na to zadevo. S spoštovanjem! M: Berginc

It's going for setting up surveyor for wind without all permission. Inspection will be in opration ...

g. Darko Darovec - Znanstveno raziskovalno središce Koper ( 6. december 2002 )

Spoštovani , Prijetno so nas presenetila vaša sporocila, ki pricajo o vaših prizadevanjih v zvezi z ohranitvijo Golica in Cicarije v širšem smislu. V okviru Znanstveno raziskovalnega središca Republike Slovenije v Kopru se je oktobra 2002 zacel izvajati projekt LIFE-Nature "Ohranitev in varstvo ogrozenih habitatov in vrst Kraškega roba". Obmocje Kraškega roba je bilo evidentirano kot ekološko pomembno obmocje, ta obmocja pa tvorijo hrbtenico omrezja Natura 2000, ki bo pricelo nastajati tudi v Sloveniji ob njenem vstopu v Evropsko zvezo. Namen projekta je evidentiranje pomembnih delov naravne dedišcine ter raziskati moznosti za njihovo ohranjanje v prihodnosti. V obmocje, ki ga zajema omenjeni projekt, spada tudi planota Golic. Gotovo bodo koncni rezultati projekta ena izmed osnov za ucinkovito ohranjanje tega izjemnega prostora v prihodnje. Pomembno vlogo v projektu ima osvešcanje javnosti o pomenu in vrednotah Kraškega roba (poleg informativnega gradiva in predavanj bo posnet tudi TV film in napisana posebna monografija). Dolgorocno varstvo ogrozenih habitatov in vrst Kraškega roba je v najvecji meri v rokah lokalnih skupnosti, ki so nam tako bogato dedišcino ohranili kot alternativno moznost za ohranitev naravnih vrednot in krajine projekt ponuja in podpira razvoj naravoslovnega turizma in promocije obmocja. V ta namen bo v Rakitovcu obnovljen del lokalne šole in preurejen v informacijsko tocko, kjer bo postavljena tudi stalna razstava o kraških kalih. Radi bi vas obvestili, da si boste naše rezultate lahko ogledali tudi na posebni spletni strani ZRS Koper (trenutno je v fazi priprave), nenazadnje pa so vam vrata ZRS Koper vedno odprta za vaš obisk ter vprašanja v zvezi z Kraškim robom, na katera vam bomo, upam, znali odgovoriti. Lep pozdrav. Darko Darovec in Bojana Lipej, ZRS Koper

We were very surprised about your's messages about yours strive to protect upland Golic. About almost one year battle Green Nature for protect upland Golic,they were surprised. ZRS lead project natura2000-life started october 2002,

till this date, they were not publish nor one article about Golic ??? At least now they start to protect Golic.

g. Ana Kucan krajinski arhitekt - country architect ( 7. december 2002 )

Spostovani , Zahvaljujem se za pismi in cenim vaše zavzemanje za varovanje okolja in krajine. Seveda me kot krajinsko arhitektko problem zanima in to z vseh vidikov. Sama sicer nimam neposredne moznosti vplivati na odlocitve o lokaciji vetrnih generatorjev, vendar je, kolikor je meni znano, Golic izlocen iz obmocij, na katerih bo mogoce postaviti vetrnice. Lep pozdrav, Ana Kucan

As far as I know, Golic is out of areas for exploit wind energy.

g. Andrej Gogala biolog ( 14.12.2002 )

Zakaj je vredno ohraniti travišca na visokokraških planotah?
Primer Lipnika, Kavcica in Golica

Spoštovani,

Kot biolog in ljubitelj narave sem ze nekaj casa mocno zaskrbljen zaradi nacrtov za vetrne elektrarne na kraških travišcih. Naceloma nimam nic proti izrabi vetrne energije, vendar je zrtvovanje travišc na Lipniku, Golicu, Kavcicu, Vremšcici, Nanosu... iznicevanje prizadevanj za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Kraška travišca so habitati z najvecjo naravno raznovrstnostjo v Sloveniji, kar lahko potrdijo vsi botaniki in entomologi. Toda nizinska travišca se hitro zarašcajo po opustitvi paše. Preostajajo nam le vrhovi kraških gora in visoke planote, kjer napredovanje gozdov zavira burja. Po vsem svetu si naravovarstveniki prizadevajo za ohranitev tropskih dezevnih gozdov, saj z njimi izginjajo mnoge še nepoznane vrste. Isto bi lahko trdili za naša travišca na kraških vrhovih, le da jih svet še ne pozna in morda jih bomo unicili prej, preden bo izvedel za bogastvo vrst na njih. Najvecje slovensko travišce se razprostira na planoti z vrhovi Lipnikom, Kavcicem in Golicem nad kraškim robom v Cicariji. Na njem sem mimogrede, medtem ko sem fotografiral za razstavo v muzeju, našel znanosti še nepoznano vrsto stenice, burjevko (Platycranus boreae). Njena najblizja sorodnica zivi v Ukrajini, kar dokazuje nekdanjo povezanost naših travnatih otokov v višavju s stepami vzhodne Evrope. Na Lipniku sem našel tudi vrsto Litoxenus tenellus, ki je bila prej znana le iz step Rusije, Ukrajine in Romunije. Kdo ve, kaj vse se tu še skriva. In vendar naj bi to, tudi krajinsko izredno dragoceno pokrajino, zrtvovali za nekaj kilovatov, ki so po mojem mnenju celo zelo vprašljivi, saj sem bil ze prica moci burje, kadar piha s polno mocjo. Ne verjamem, da bi tedaj kakšna vetrnica ostala nepoškodovana. Povsod drugje po svetu izkorišcajo za pridobivanje elektrike enakomerne vetrove, nikjer tako silovitih, kot je burja. Predvsem pa bi moral biti Kras ponos Slovenije, saj je najbolj samosvoj od slovenskih pokrajin. Del krasa, ki je za sedaj še obdrzal bogato naravno raznovrstnost, je svet kraškega roba od Socerge z Badinom prek Movraza s Kukom do Zazida in Rakitovca z Lipnikom, Kavcicem in Golicem nad njima. Od tam ni dalec do Slavnika, vidita pa se tudi ne tako oddaljena Sneznik in Ucka na Hrvaškem. To bi moralo biti srce Kraškega naravnega parka, vendar se bojim, da bomo Kras povsem degradirali preden bo park ustanovljen.
Evropski komisiji je predlagan v zašcito habitatni tip vzhodna submediteranska suha travišca, toda teh v Sloveniji verjetno kmalu ne bo vec. Medtem ko se bodo nizinska zarasla, bomo tista na kraških vrhovih unicili z gradnjo vetrnih elektrarn. Te nikakor niso nedolzne, temvec povsem spremenijo izgled krajine in zaradi prekopavanja unicijo naravno rastje. Smo pripravljeni uniciti habitat z najvecjo biotsko pestrostjo v Sloveniji? Ce bomo to storili, je vsako nadaljnje varovanje narave brez smisla. Ce ni bilo vredno ohraniti najdragocenejši habitat s kopico endemicnih vrst, ne bomo imeli nobenega argumenta vec za zašcito kateregakoli košcka narave. Na Lipniku zivita med drugim dve endemicni vrsti stenice. Obe zivita na svilnati košenicici (Genista sericea). Poleg ze omenjene še neopisane vrste je to tudi Halticus henschii, ki je razširjen še na Krasu, Nanosu in Cavnu. Da ne omenjam mnogih redkih rastlin, o katerih naj raje pišejo botaniki. Slovenija je podpisala Konvencijo o ohranjanju biološke raznovrstnosti. Sedaj je cas, da jo upošteva, ne pa da z lahkoto podpisuje razne papirje, pri tem pa drzi figo v zepu. Unicenje kraških travišc bi bilo nerazumno dejanje, ki ga naši zanamci ne bodo mogli razumeti. Je unicevanje naše naravne dedišcine in naše identitete. Ce se pred hrupom in nevrozami današnjega casa ne bomo mogli zateci v pomirjujoco naravo, tudi za nas ne bo rešitve. Danes mnogo pohodnikov zahaja na planoto nad Zazidom in Rakitovcem, kjer uzivajo v miru in samoti, lepem razgledu in obcudujejo redko cvetje. Takih draguljev narave naša dezela nima veliko, posebno ne na Primorskem, ki je zelo gosto naseljena.
Med okoljskimi vidiki gradnje vetrnih elektrarn ni omenjena tezava, s katero se v Sloveniji srecujemo bolj kot v drugih dezelah. Skoraj vsi za izrabo vetrne energije primerni kraji v Sloveniji so namrec hkrati biološko izjemno bogata in raznovrstna kraška travišca in kamnišca, predvidena za zavarovanje v okviru krajinskih ali regijskih parkov. To so edina naravna suha travišca v Sloveniji pod zgornjo gozdno mejo. Njihov obstoj omogoca prav burja, ki je hkrati zanimiva za gospodarsko izrabo. Loceno od drugih stepskih predelov so se tu razvile endemicne vrste rastlin in zivali, ki so pogosto omejene zgolj na ozek pas vzdolz grebenov. Gradnja stometrskih stolpov pa zahteva dostop s tezkimi tovornjaki, za kar je potrebno zgraditi cesto po grebenu. S tem bi povsem unicili tamkajšnje rastje, zivalstvo in tudi geološko podlago, zakraseli apnenec, ki z mnozico razpok in korozijskih oblik nudi zavetje rastlinam in zivalim. Prvotnega stanja po gradnji nikakor ne bi mogli vec obnoviti.
Vecja sklenjena travišca so se na slovenskem krasu ohranila le še na visokih planotah, vrhovih in grebenih, medtem ko so se v nizinah pretezno ze zarasla z gozdom. Travniki na kraških vrhovih pa so po floristicnem in favnisticnem sestavu drugacni od nizinskih in se razlikujejo tudi med seboj. Medtem ko je na robu Trnovskega gozda in na Nanosu pomemben delez alpskih vrst, je teh na Krasu in v Cicariji manj. Zato pa so tu stepske vrste, med katerimi so tudi endemiti, ki zivijo le na enem izmed vrhov ali planot. Ohranitev le enega izmed vrhov zato ni dovolj. Ce zelimo ohraniti vso pestrost favne kraških travnikov, moramo ohraniti vsaj najpomembnejša travišca. To pa so tista, na katerih zivijo endemicne vrste. Te so dokaz dolgega razvoja teh travišc. Mnoge vrste so v refugijih prezivele ledene dobe in obdobja s prevladujocim gozdnim rastjem. Ne smemo dovoliti, da bi njihov razvoj prekinil clovek. Endemicnih vrst v postopkih renaturacije ne moremo vrniti, saj so zivele le tu in jih ne moremo naseliti od drugod.
Planota nad Zazidom in Rakitovcem, z vrhovi Lipnikom, Kavcicem in Golicem, je edinstvena zaradi cele vrste dejavnikov, zbranih na enem mestu. Na njej ni nobene zgradbe, do pred kratkim pa na njej tudi ni bilo ceste. Na vseh drugih kraških vrhovih so ze zgradbe in ceste. Travišce na njej je po velikosti najvecje v Sloveniji, razprostira se tudi na Hrvaško stran. Greben Lipnika pa je pravzaprav kamnišce, saj rastline rastejo le iz razpok med korodiranim apnencem. To je edinstven habitat v Sloveniji. Na njem sta bili najdeni dve endemicni vrsti stenic in ena, ki je bila poznana le iz vzhodnoevropskih step. Ena izmed endemicnih vrst, predstavnica rodu Platycranus, je bila znanosti še nepoznana. Njena najblizja sorodnica zivi v Ukrajini. Na grebenu Lipnika so tudi ostanki prazgodovinskega gradišca (naselja) z ohranjenim obzidjem in potjo, ki je vodila do njega.
Vsi ti dejavniki narekujejo pametnejšo in dolgorocno tudi donosnejšo izrabo prostora, kot bi ga z vetrnicami za pridobivanje elektrike. Ze sedaj planoto obiskuje veliko pohodnikov, ki uzivajo v miru, lepem razgledu in obcudovanju cvetja. Tudi to je eden izmed namenov zašcite dolocenih predelov narave v obliki naravnih parkov. Ljudje vsekakor potrebujejo naravne predele, kjer se odpocijejo od vsakdanjega hrupa in zacutijo vsaj dih divjine. Planota pa nudi tudi prikaz nekdanje kulturne krajine, ki je drugod po krasu ze izginila zaradi zarašcanja. Od izobrazevanja in rekreacije še pomembnejši smisel parkov pa je ohranjanje evolucije, ki je mozna le na dovolj velikem obmocju. Planota je še vse premalo raziskana, da bi se lahko zadovoljili z ohranitvijo tistih nekaj kvadratnih metrov, kjer smo našli endemicno ali redko rastlino ali zival. Te najdbe so le pokazatelj, kaj vse se v tem habitatu še skriva. Le malo biologov je raziskovalo na njem, za mnoge sistematske skupine zivali pa sploh nimamo strokovnjakov. Planoto bi morali ohraniti v celoti, saj le tako lahko zagotovimo obstoj in razvoj vseh teh vrst.
Kamnita kraška travišca imajo le tanko plast prsti na kamniti podlagi. Ze samo voznja tezke mehanizacije po njej jo unici, kaj šele kopanje jarkov za napeljavo in lukenj za temelje vetrnic. Za posegom bo na planoti ostalo le še kamenje. Nanj sicer lahko navozimo zemljo in posejemo travo, toda na ta nacin lahko vzgojimo le "mestne zelenice", po sestavi rastlinskih in zivalskih vrst dalec stran od pestre sestave sedanjih travišc. Tudi pogosta košnja spreminja vrstno sestavo, saj mnogim rastlinam onemogoca semenenje.
Visokokraška planota nad Rakitovcem in Zazidom je v neposrednem stiku s Kraškim robom, ki se je za favnisticno izjemno bogato obmocje izkazal ze v raziskavi favne Kraškega roba, ki jo je leta 1990 narocil Medobcinski zavod za varstvo naravne in kulturne dedišcine v Piranu, z mislijo na skorajšnjo ustanovitev krajinskega parka. Med to raziskavo je bilo najdenih 10 novih vrst za znanost in 28 endemnih vrst. Zahodni del Kraškega roba bo mocno prizadet z gradnjo avtoceste, obeta pa se še gradnja zeleznic. Vzhodni del je za sedaj še ohranjen, zato ga ne smemo uniciti z novimi gradnjami, kakršne so vetrnice in spremljajoci daljnovodi.
Primorski del Slovenije je zelo gosto naseljen ter pod pritiskom urbanizacije, zato bi morali nujno ohraniti vsaj del narave takšen, kot je sedaj. V toplem sredozemskem podnebju je biotska raznovrstnost najvecja in omogociti ji moramo, da se ohrani. Sedaj še imamo moznost, da ohranimo pas narave vse od morja v Secoveljskih solinah, po dolini Dragonje, ter prek Kraškega roba z Badinom nad Socergo, Kukom nad Movrazem in Lipnikom, Kavcicem in Golicem nad Zazidom in Rakitovcem, vse do najvišjega vrha slovenske Istre, 1028 m visokega Slavnika. S tem bi zaobjeli vse višinske pasove. Ta projekt bi bil edinstven v celem Sredozemlju in gotovo velika mehko turisticna in naravoslovna privlacnost. Moral bi imeti prav tako legitimnost, kot jo ima postavitev vetrnih elektrarn. Ne bi se smeli spraševati, kje naj postavimo vetrnice in koliko, temvec kakšna naj bo namembnost prostora. Ljubitelji narave, kakršni so planinci in pohodniki, gotovo ne bodo hodili gledat drdrajoce gigantske vetrnice, daljnovode in ceste. Ce je res potrebno na Krasu zgraditi vetrno elektrarno, bi zanjo gotovo lahko našli prostor nekje, kjer je zemljišce poraslo z nasajenim borovim gozdom, ki na Krasu ni samonikel. Tam ne bi napravili dodatne škode biotski raznovrstnosti.

Zahvaljujemo se Vsem za mnenja in še prav posebno g. Andreju Gogali za cudovit opis travišc na Golicu

Biologist Andrej Gogala is first of the branch, who strive to protect this area of intact nature. He found here enedemic type of bug, he wrote letters to mininstery of environment, space and energy to protect upland Golic, because of so much valuables of fauna and flora not just for Slovenia, but for EU and all world. He was very happy, that web side Green Nature exist, we co-operate together.

People travel whole world to see some landscape. Landscape are substance, which surpass individual ownership and individual manage and for that they are object to plan like as factory, highway, ...Slovenia is small and if you don't care for this , you will become suburb of some big town.

In this year 2003 goverment of Slovenia in parliament can protect area of Golic with state act, that include upland Golic in state valuables of Slovenia. Do they do, know or want this ????

Battle for save and protect this area of Golic continue , without support of any politics party or some society ????

Some people still belive in simbioza of Natura2000 and wind turbines in same area

Ljudje prepotujejo cel svet, da bi videli neko pokrajino.

Krajine so premozenje, ki presega individualno lastništvo in individualno upravljanje z njim,

zato so predmet nacrtvovanja kot objekti ( tovarne, avtoceste,... ).

Ce ljudje cenijo kulturno dedinšcino, jo bodo varovali. Ce pa je ne cenijo, ni nacina, da bi jo obvarovali.

Nedotaknjena krajina je blaginja in bogastvo.

In še sedaj, ko se ze pripravlja Projekt natura2000, nekateri še vedno verjamejo,

da lahko postavijo v tako nedotaknjeno pokrajino vetrnice , kar bi pomenilo totalno katastrofo in unicevanje Slovenske kulturne dedinšcine in krajine,

kot pravijo - seveda ob vsemu spoštovanju naravovarstvenih ukrepov varovanja narave ???

Golic kot naravna vrednota pripada celi Sloveniji in je prevec dragocena, da bi ga unicili z vetrnicami.

Smo res tako bogati, da lahko vetrnice postavljamo v naravne parke ???

Vetrnice naj se postavi v ze urbanizirano okolje kot v tujini poleg avtoceste.

Slovenija je majhna drzava in nobene stvari nima na pretek.

Kar ima , pa je visoke kakovosti, zaradi tega mora še posebej paziti in varovati svojo krajino.

Golic je neprecenljivo bogastvo Slovenije.

Planota Golic je ze stoletja enaka in bo taka , ce jo bomo znali varovati, še naprej.

V tem letu ( 2002 ) , bi morali v Drzavnem zboru Golic zavarovati in

Golic-Lipnik-Kavcic ( travišca ) formalno opredeliti kot Naravno vrednoto.

Nazaj na stran Zelena narava - Home - klikni