Vetrne elektrarne ali Mit o ZELENEM pridobivanju Energije ???

Wind power plants ( WPP ) or Myth about Green gain Energy ???

Marec - March 2003

Hrastovlje jutri ??? - strokovno ugotovljeno nekoliko zmanjšanje kulturnih kakovosti

Hrastovlje tomorrow ? After, when was too late With model of vulnerabillity visual and cultural quality are experts discovery some reduce of visul quality of space and influence of cultural heritage ????

Slovenija in vetrne elektrarne : Danes Milanja ? , Jutri Golic ? Pojutrišnjem Triglav ?

Slovenia and wind power plants ( WPP ): Today Milanja ? ( upland up of city Ilirska Bistrica - Slovenia , when is now strong pression to set up WPP ), Tomorrow Golic ? After tomorrow Triglav ?

Vse kar ste hoteli vedeti o vetrnih elektrarnah, pa si niste upali vprašati :

Vetrne elektrarne niso okolju prijazne

All about WPP you want to know, but you don't dare to ask ? WPP are not pleasent for environment.

read more:source: AN ILL WIND

Uvod :
ta stran je nastala zaradi Vas, ki si zelite razsiriti znanje o vetrnih elektrarnah.

Smo za vetrne elektrarne , samo na Golic nikakor ne spadajo.

Yes for wind power plants, just in upland Golic they not belong.

Prav tako ni nas namen diskreditirati vetrne elektrarne, ampak opogumiti tiste, ki so postali malodusni zaradi manipulacije nekih idealov in priljubljenih stališc , ki jih oznanuje in razširja ta industrija , ki " razbremenjuje - daje "zelo malo od vsega skupaj, kar nam pridigajo in igrajo in kar NAPREJ ignorirajo škodljive posledice.
To bomo skušali popraviti s temi informacijami , ki so jih dali ljudje, ki so ziveli z vetrnimi turbinami.
Povsod nas bombardirajo z informacijami, kako je energija vetra cista in da je to " zelen " nacin pridobivanja energije.
Na tej strani se bo ta mit razblinil kot milni mehurcek in spoznali boste tocno, kaj nam ta novi nacin pridobivanja energije prinaša in prispeva k naši dedinšcini.

1 - Vetrne turbine so zanesljive.NAROBE.na internetu boste našli veliko slik o zrušitvah vetrnih turbin kot o odlomljenih krilih in raznih letecih delcev.

2 - Vetrne turbine so ucinkovite. NAROBE. Podatki kazejo na 25 - 30 % ucinkovitost,
ni vetra ni elektrike.

3 - Vetrne turbine ne potrebujejo veliko prostora. NAROBE. Prav vetrne elektrarne zavzamejo najvec prostora.

4 - Vetrne turbine zmanjšujejo onasnezevanje. NAROBE. S tako minimalno proizvodnjo elektrike, kot je proizvedejo , so zelo pozrešna kot industrija. Onasnazevanje povzroca promet in gradnja in razgradnja gradbenih konstrukcij in industrija, ki proizvaja komponente za vetrne turbine.

5 - Elektrika iz vetrnih elektrarn zmanjšuje emisije ki jih povzroca premog in ostale fosilna goriva . NAROBE. Ker vetrne elektrarne delujejo v presledkih, morajo ostale elektrarne na fosilna goriva biti skozi v pripravljenosti, kar prav tako povzroca nevarne emisije.

6. Vetrne elektrarne proizvajajo pomemben delez elektike. NAROBE. V Nemciji proizvedejo komaj 1,7 % vse elektrike.

7 -Kapaciteta vetrnih elektrarn je pomembna ( KW ali MW ). NAROBE.
Veter nikoli ne piha konstantno in ne v istem casu in ne z isto hitrostjo.
Vetra turbina ne proizvaja nic, ce veter ni v rangu 25 - 30 % od nominalnih KW ali MW kapacitete.

8 - Vetrne elektrarne so " ZELENE " in so pomemben pokazatelj zmanjševanja globalne nevarnosti. NAROBE.
Vetrne elektrarne imajo veliko negativnosti do okolja, ker imajo tako majhen delez,
konstrukcijsko pa so zelo ogromne, potrebujejo celo industrijo, ki jih gradi.
Prav tako se na grob nacin industrializira podezelje in planote, ki so bile do sedaj neokrnjene.

9 - Velikokrat povedano : " stevilo hiš , ki se oskrbujejo z vetrnicami " je pomembno stevilo.NAROBE.
z vetrom si lahko pomagajo samo ko piha v rangu izrabe vetra,

10 - Vetrne elektrarne so tihe. NAROBE. Hrup je v rangu motocikla. Hrup je se bolj poudarjen, ce so postavljene na tihih pokrajinah ali na podezelju.Ljudje, ki zivijo blizu, pravijo da je hrup brutalen in brezobziren.

Do 2 km se slisi hrup - preberite bozicno pismo zenske, ki se je morala odseliti

11 - Vetrne turbine niso vizualni onesnazevalci. NAROBE. Na Finskem jih zaradi videza ze umikajo iz krajev, kjer ne pašejo ali so vidne od dalec.
Višavja in vetrne turbine niso vizualno kompatibilne in skupaj delujejo zelo neokusno.

12 - Vetrne elektrarne so varne . NAROBE. Veliko se jih zrusi, prav tako obstaja nevarnost od
odlomljenih letecih delcev, poveca se nevarnost udarcev strel in gozdnih pozarov.

13 - Investitorji vetrnih elektrarn skrbijo za okolje in niso zainteresirani za subvencije. NAROBE.
Investitorji niso nobeni okoljevarstveniki ampak biznismeni.

14 - Vetrne elektrarne prinasajo delo . NAROBE.
Potrebno je nekaj vzdrzevalnih del, drugace najvec dela je , kjer proizvajajo vetrne turbine.

15 - Vetrne elektrarne povecujejo turizem. NAROBE.
Na ogled prihajajo ekskurzije iz šol, drugace se turisti izogibajo vetrnim elektrarnam in iscejo mir in cisto naravo.

16 - Cene hišam in zemljišcem ne padajo. NAROBE.
Velika vecina ima tezave s prodajo hiš za smesno nizke cene - preberite bozicno pismo zenske, ki se je morala odseliti

17 - Vetrne elektrarne ne vplivajo na televizijo ali mikrokomunikacijo. NAROBE.
Lahko pride do mikrokomunikacijske interference in prav tako se pozna velik vpliv na telefonske motnje.

18 - Leteca populacija zivali ni ogrozena. NAROBE.
Vetrne turbine so neusmiljene do vse letece populacije.

19 - Javno mnenje je v vecini naklonjeno vetrnim elektrarnam.NAROBE.
Ljudje so vedno bolj osvesceni in z internetom lahko preberejo izkusnje ljudi, ki so spoznali
Vetrne turbine, saj so ziveli z njimi. Prav tako je vedno vec ljudi, ki so proti postavitvi vetrnih elektrarn.

20 - Vetrne elektrarne ne onesnazujejo vodovarstvenih podrocij za pitno vodo. NAROBE.
Vetrne elektrarne potrebujejo za delovanje , hlajenje in podmazovanje od 200 do 370 litrov
Sinteticnega olja, ki se nahaja na vrhu vetrne turbine.

55 KW vetrne turbine potrebujejo 31 litrov in 2000 kw pa 370 litrov olja.
V primeru zrušitve ali pušcanja olja, je naravna katastrofa tu,
Zaradi tega vetrne elektrarne ne postavljajo na vodovarstvena obmocja.
70 vetrnih turbin krat 370 litrov = 25 900 litrov olja kar je 130 sodov po 200 litrov,
kar predstavlja ob potresu ali orkanski burji ( vetrne turbine naj bi prenesle hitrost vetra do 250 km/h ) naravno katastrofo in ob takem primeru se lahko za vedno poslovimo od vodnega zajetja.

21 - Vetrne elektrarne prinašajo vsem dobicek in blaginjo. NAROBE.
Denar prinašajo :

- lastnikom vetrnih elektrarn
- lastnikom zemljišc (renta )
- dobaviteljem in proizvajacem vetrnih turbin, ki so povecini iz tujine.

22 - Vetrne elektrarne delujejo dobro na pocutje ljudi, ki zivijo v blizini. NAROBE.
Ljudje se pocutijo utesnjene in vse bolj se zapirajo vase. Prav tako se soocajo z nenehnim premikanjem . Nekateri se morajo odseliti, ker se ne morejo privaditi vsemu temu.
Lastniki vetrnih elektrarn ( ki ne zivijo na takih predelih ) jih imajo za prevec obcutljive ljudi.

23 - Vetrne elektrarne ne motijo svetlobe. NAROBE.
Ko sonce vzhaja ali zahaja, so kraji izza vetrnih elektrarn postavljeni v nekako migotanje svetlobe ( sencno migotanje ), ki ga povzrocajo kraki vetrnih turbin s svojim vrtenjem,
Kar povzroca dizorientacijo, glavobole in migreno. Ljudje se ne pocutijo vec varni.
Nekatere vetrne turbine so ponoci osvetljene, kar se dodatno moti okolico.

24 - Vetrne elektrarne se lepo vizualno skladajo z zgodovinskimi in religijskimi objekti. NAROBE. Nekatere drzave ( Nova Zelandija ) prav izrecno prepovedujejo skrunitve takih podrocij.

vir : AN ILL WIND - read more here

Za revijo Kras -2004

Kras in Vetrne elektrarne

Postavitev Vetrnih elektrarn ( VE ) na Krasu je zgodovinski poseg unicenja edinstvenega okolja. Kras si zasluzi boljše projekte, kot pa so VE in od katerega bo zivelo vec ljudi. Kras je potrebno razvijati na podrocju turizma in kot blagovne znamke prepoznavne po celem svetu.
Slovenija je premajhna za tako megalomanske projekte kot so VE in ne zmanjkuje energije temvec prostora. Najprej je potrebno razviti popolno strategijo prostorskega razvoja Slovenije in Krasa , študija o postavitvi VE na podrocju širše Primorske je le ena teh študij in kot se je pokazalo neprimerna, kajti tak poseg bi za vedno degradiral Kras, ki je biser Slovenije in Evrope.

Ceprav v Sloveniji še nimamo nobene VE in smo na tem podrocju prakticno neizkušeni, si lahko precej pomagamo s tujimi izkušnjami in njihovimi napakami. VE niso vec neka neznanka , niti posebna vrednota in v svetu ne veljajo vec za ¨zelen nacin¨ pridobivanja elektricne energije, ker so najbolj potratne glede porabe prostora.
Izjava Slovenskega energetika Krešimirja Bakica : Delo-7.11.2003 : Jedrska elektrarna in termoelektrarna z mocjo 1000 megavatov potrebujeta od 1 do 4 kvadratne kilometre prostora, enakovredna soncna elektrarna 50 kvadratnih kilometrov, vetrna elektrarna pa 250 do 500 kvadratnih kilometrov prostora.
Kar je izvedljivo v Avstriji in Španiji, je pri nas neizvedljivo. Razlika je v velikosti Slovenije.
V Avstriji so zrtvovali en greben avstrijskih nizkih tur za VE - ki so ga poimenovali TauernWind, vendar kaj ko ima Avstrija še veliko takih grebenov.
Španija je po površini petindvajsetkrat vecja od Slovenije in ima najvec zavarovanih predelov in mednarodno pomembnih obmocij za ptice v Evropi.
Zagovorniki VE se sklicujejo na zelen nacin pridobivanja elektricne energije in na Kjotski protokol. Slovenija postaja kolonija bolj razvitih drzav. Pri postavitvi VE v okolje se ne upošteva treh kriterijev : okoljskega, ekonomskega in socialnega. Ce se v koncnem seštevku samo eden nagne na negativno stran, s projektom nima smisla nadaljevati.

Da za VE , vendar naj se postavi ta industrija na primernem mestu, ne pa tam , kjer je planinska knjiga.

Planota Golic in vetrne elektarne

Pri nacrtovani postavitvi na Golicu, bi se na negativno stran nagnila okoljski in socialni.
Prvi zaradi obcutljivosti, vedute Hrastovelj, neokrnjenosti in bogati biodiverziteti. Drugi zaradi zanemarljivega števila delovnih mest in zaradi trajnega unicenja turizma in blagovne znamke Natura2000.
V Španiji pomorijo VE 6.450 pticev in 650 netopirjev letno.
Prav tako ptice motijo svetlikajoca krila vetrnih turbin ( svetle barve morajo biti zaradi varnosti letalskega prometa). Med najnevarnejšimi predeli za ptice je postavitev VE na vrhove hribov , planot in planinskih grebenov, zaradi selitvenih letov ptice letijo blizje tlom - in to so natancno tisti predeli, kjer je vecina VE locirana ( vir : www.iberica2000.org/Index.asp 27.2.2003 ).

Zakaj NE za VE na Golicu ?

- zato ker je bilo ze v ¨Startu¨nekaj hudo narobe, da se ni upoštevalo mnenja Zavoda za varstvo narave iz Pirana, ki je nasprotoval celo postavitvi merilnih stolpov za veter na Golicu zaradi izjemnih kvalitet in pomena za biotsko raznovrstnost.
Idealna lokacija je tam , kjer ni nikakršnih zadrzkov ne naravovarstvenih ne drugih.
V potrošniškem svetu, se na zalost, tistemu, kar ne prinaša denarja, ne posveca veliko pozornosti.

- zaradi suhih kamnitih travnikov z bogato enedmicno floro in favno in izjemnih kvalitet in pomena za biotsko raznovrstnost .
Vsaka vetrna turbina potrebuje 25 kvadratnih metrov za temelje in globokih tudi 50 metrov.
Do vsake vetrne turbine pelje cesta, ki najprej sluzi za gradnjo in potem za vzdrzevanje, kar pomeni, da bodo celotno pokrajino razkosali.
Iz neokrnjene narave nam bodo podrocje spremenili v tezko industrializirano pokrajino podobno kot jo vidimo v Telebajskih in jo tako za vedno iznakazili.

Planota Golic spada v 2.in 3. vodovarstveni pas reke Rizane, kjer je prepovedana vsaka industrija, ki lahko potencialno onesnazi vodo. Naj omenimo, da ima vsaka vetrna turbina na vrhu okoli 200 do 370 litrov sinteticnega olja, kar je v primeru potresa ali orkanskega vetra ( turbine so skonstruirane da prenesejo veter do 250 kilometrov na uro) tempirana bomba pitni vodi vsej Slovenski Istri ( 86 vetrnih turbin krat 370 litrov je 32.000 litrov olja).
Tudi Svetovna organizacija Greenpeace ne podpira gradnjo VE kjerkoli. Še posebno ne na posebno lepih krajih, ne na podrocjih zašcitenih za ptice in ne na podrocjih Nature 2000.

So podrocja na katerih je treba prepovedati postavljati VE :
- v Naravnih rezervatih
- v Nacionalnih parkih
- na podrocjih v blizini naravnih znamenitosti
- na podrocjih v odprtih prostorskih in pokrajinskih nacrtih z izjemnimi posebnimi naravoslovnimi pomembnostmi
- na posebno zavarovanih podrocjih v pokrajini, kjer bo zavarovanje ogrozeno z umestitvijo VE
-na zgodovinsko kulturnih pokrajinah
in na predelih pokrajin , ki so izkljucno namenjeni rekreaciji.

VE so v svetu ze oznacene kot novodobni oneznazevalec okolja, ker so vizualno motece in kradljivec tišine. Motijo tudi TV, radijske in mikrovalovne zveze. Prav tako se vrednost nepremicnin in turizem zmanjšata kar za 40 %.
Prav tako se v neposredni blizini vetrnih elektrarn cutijo posledice nizkih frekvenc in se pri najblizjih stanovalcih pokazejo kot nezbranost in nespecnost.

Zakaj se je v Sloveniji pojavil konflikt med zagovorniki in nasprotniki VE ?

1 - zaradi dimenzij Slovenije in ranljivosti prostora glede kulturne in naravne dedinšcine,
Slovenija si ne more privošciti velikih vetrnih polj, ker je premajhna in ima zelo bogato kulturno pokrajino

2 - ker nimamo kapacitete vetra kot ga imajo drzave ob Atlantiku in zato nimamo odlicnih obmocij s stališca vetrovnega potenciala, dobrih lokacij je malo, vecina pa jih je na meji ekonomske sprejemljivosti

3 - ker so najboljše lokacije s stališca vetrovnega potenciala ( Golic) tudi najbolj biološko bogate in kot take naj bi bile zavarovane zaradi naravnih vrednot

4 - ker se ze v zacetku ni spoštvovalo mnenj naravovarstvenikov
( v primeru Golica - postavljati merilce za veter na obmocju, kjer so bili ze v zacetku naravovarstveni zadrzki)

V iskanju kompromisa ne smemo pozabiti, da gre za obnovljiv vir energije, ki ima svojo ceno,
katero se lahko izracuna in ne sme preseci unicenja slovenske kulturne pokrajine in dedinšcine. Prav tako naj bi bil obnovljiv vir vetrne energije neka pot ali nacin obvarovanja narave in cloveka, ne pa brezobzirni unicevalec , ki bi mocno prizadel slovensko naravo.

VE , ce se ze tako nujne, naj se postavijo nekje ob avtocesti - tam , kjer je okolje ze degradirano, ne pa na vršace nedotaknjenih kraških planot, kjer je vsaka taka zamisel obsojena na propad.
Prav tako gre za malomaren odnos odgovornih ljudi do edinstvene Kraške pokrajine.
Zagovorniki vetrnih elektrarn se zgovarjajo na študije, ki so pokazale, da veter je, torej, ce je dovolj vetra, lahko zgradimo vetrne elektrarne. Ta študija o primernosti prostora za vetrno energijo sledi narocniku, to je investitorju VE. Brez drzavnih subvencij v Sloveniji ne bo VE. Elektricna energija pridobljena iz obnovljivih virov energije ni rešitev pri oskrbi Slovenije, ker je njena cena subvencionirana in je tako ta energija za porabnike draga. Kjotski dogovor se ne izpolnjujejo niti v EU. Postavitev VE je za investitorje ugodno zaradi subvencionirane cene in obveznega odkupa elektricne energije, za drzavo pa zaradi zelenih kvot pri uvozu elektricne energije
Postavitev vetrnih elektrarn na Krasu je zgodovinski poseg v prostor.
Kras si zasluzi resno študijo in dosti bolj kvalitetnejše projekte, kot so VE. Potrebno bi bilo izdelati celotno študijo dokazano z argumenti.

V pušcavah pod peskom voda, pod kamnom na Krasu voda.
Prav tako ne smemo pozabiti, da je Kras naš najvecji rezervoar pitne vode.
Gre za vodo kot naše najvecje bogastvo, ki postaja strateška surovina in ki ze presega ceno bencina in ki naj bi bila kolicinsko in kakovostno prva skrb. V suši kraška voda priskrbi kar dve tretjini naših vodnih zalog. Do leta 2025 menijo strokovnjaki, da bomo kar 80 odstotkov vseh potreb pokrivali iz kraških vodonosnikov. Namesto, da bi podrocje zavarovali kot v Avstriji, kjer so celo podrocje kraških vodonosnikov za Dunaj zašcitili z hidrogeološkom parkom, ga hocejo še dodatno obremeniti z novimi potencialnimi onesnazevalci ? V Sloveniji izvajajo varovanje vodnih virov s predpisovanjem vodovarstvenih pasov ob zajetjih in vodnjakih, kar se v praksi pokaze kot nezadostno. Prav tako naravna dedinšcina ni bila ekonomsko ovrednotena.
Strokovnjaki predlagajo rezervacijo nacionalno pomembnih vodonosnikov z razglasitvijo Hidrogeoloških naravnih rezervatov ( HNR ), kjer bi taka podrocja priznali kot dragoceno naravno dedinšcino, ki bi omogocala dolgorocno preskrbo ljudi s kakovostno naravno pitno vodo.
Varovanje še neobremenjenih nacionalno vodooskrbno pomembnih vodonosnikov je gotovo prav tako pomembno kot varovanje ogrozenih zivalskih in rastlinskih vrst v naravnih parkih in rezervatih.
Naj zakljucim z mislijo : Kras je edinstven in dragocen in take zaklade je potrebno varovati.

Kriticna Analiza neprijaznosti in morije vetrnih elektrarn in elektricnih vodov do pticev :

V Španiji pomorijo vetrne elektrarne 6.450 pticev in 650 netopirjev letno.

Kaj ima skupnega vlada Valencije , da doma ne upošteva varstvenih obmocij za ptice,

v Sloveniji je pa donator Nature2000-life ?

Aside: The Valencian Government, whose territory harbors the second largest European population of the rare Bonelli´s eagle (82 pairs), and lies on the migration route to Africa of millions of birds - some of them on the endangered species list - authorized a Plan which permits the installation of 2,750 wind turbines precisely where they do great carnage: on mountain crests.

Vlada Valencije, katere podrocje daje zavetje drugi najvecji evropski populaciji
redkim orlom - Bonell ( 82 parov ), in lezijo na selitveni poti za Afriko za miljone ptic - nekatere od njih so na ogrozeni listi - je odobrila nacrt in dala dovoljenje za instalacijo 2 750 vetrnih turbin natancno tam, kjer delajo velik pokol na pticah - na grebenih hribov in planot
( nekako vse skupaj spominja na grebene Lipnik- Kavcici -Golic, ista scena, isti igralci in natursciki ).
Prav tako ptice motijo svetlikajoca krila vetrnih turbin ( svetle barve morajo biti zaradi varnosti letalskega prometa.

Prav tako so med najnevarnejšimi predeli za ptice, postavitev vetrnih elektrarn na
vrhove hribov , planot in planinskih grebenov, zaradi selitvenih letov ptice letijo blizje tlom - in to so natancno tisti predeli, kjer je vecina vetrnih elektrarn locirana.
vir : www.iberica2000.org/Index.asp
( 27.2.2003 )

Gospodarnost vetrnih elektrarn v Zahodni Virginiji

Glenn R. Schleede , January 20, 2003 - klikni

300 MW Vetrna farma

Pomembni zakljucki :
- Ogromni stroji proizvedejo malo elektrike, ki ima manjso vrednost od elektrike proizvedene z ostalo tehnologijo,
- razpošiljanje energije in prenos v omrezje predstavlja dodaten strošek
- investitorji vetrnih elektrarn namerno prikazujejo dobro ekonomicnost in
pretiravajo z okoljskimi in ekonomicnimi ugodnostmi za drzavo in lokalno skupnost.
- v prvih letih subvencije drzave presegajo prihodek vetrnih elektrarn

Vsak, ki verjame, da vetrne elektrarne prinašajo gospodarske ugodnosti,
preprosto ne upoštevajo vse faktorje , ki bi jih morali.

Resnicno pomembna gospodarska korist priteka organizatorjem :

lastnikom vetrnih elektrarn in dobaviteljem vetrnih turbin in ostalih komponent.
Analize v Ameriki so pokazale, da resnicna motivacija za postavitev vetrnih elektrarn izhaja iz radodarnosti drzave in vlade in lokalnih davcnih ugodnosti in podpor, toda ne iz okoljskih koristi.
Vetrne elektrarne niso okolju prijazne ampak nasprotno sovrazne in neprijazne.
Lastniki vetrnih elektrarn in razvijalci projektov se sklicujejo , da vetrne elektrarne proizvajajo cisto elektriko, zmanjšujejo oddajanje emisij v zrak kot ostali nacini in dajejo gospodarske ugodnosti za drzavo in za kraje, kjer so locirane.
Sklicevane ugodnosti so delovna mesta, davcni dohodki in rentna placila lastnikom zemljišc, kjer so locirane vetrne turbine, daljnovodi in ostali pripomocki.
- materiali, oprema in servisi , ki so potrebni za vetrne elektrarne
- gradbena dela

- stalna dela ( 10 - 15 skupno zaposlenih )

- indirektne ugodnost ( nekaj denarja res pride v lokalno skupnost kot odškodnina za unicenje prej cistega okolja )

Ko Clovek vse skupaj pogleda nekoliko drugace, se vprasa zakaj naenkrat tako hitijo s tako velikimi projekti

v neokrnjeno naravo. Odgovor, ker, da samo tukaj piha ni dovolj. Prve vetrne elektrarne v Sloveniji naj , ce ze morajo,

postavijo nekje ob avtocesti . Ni potrebno 50 ali 70 ali 100 vetrnih turbin ampak 3 , 7 ali 10 za zacetek.

Saj itak pravijo Španci, da v Španiji ne morejo zadostiti vsem zainteresiranim , ker je tako veliko povpraševanje po

vetrnih turbinah. Ali pa morda Slovenci nismo Španci ?

When you look in some diferent way to set WPP in Slovenia and think why they so haste with so big project set in intact nature. Theirs reply, that only here is enough power of wind are not enough. First WPP in Slovenia, if they are so indispensable, they will put in some place near highway. It not require 50 or 70 or 100 pieces of WPP, but for start 3, 7 or 10. So thus says Spanish, that they can't suffice all interested for WPP, because of so much requisition at WPP. Or maybe Slovene are not Spanish ?

Nazaj na stran Zelena narava - Home - klikni