Priloga casnika Delo : Znanost : odmev na clanek :

Echo about publish aricle in newspaper Delo - Znanost - Science:

6 . Oktober 2003

Zasanjana pokrajina na Golicu - jo bomo znali ohraniti ?

Beautiful landscape on Golic - we'll know to keep ?

Odmev na clanek v prilogi casnika Delo : Znanost ( 8. september 2003 )

Vetrne elektrarne na Slovenskem : Cista energija, a je ne maramo - Viko Luskovec

Echo on article : Wind power plants in Slovenia : Clean energy, but we don't like it

( Only this Extract in english :

In this article , promoters WPP assure, that setting up WPP not imperil rare flora in dry stone meadows on uplands like Golic or Volovja reber. So , promoters of intact nature are denial this statements and Botany society of Slovenia ( BSS ) said, that setting up WPP in this area is violation validaty legislation and they are against put WPP on Volovja reber near city Ilirska Bistrica. If setting up WPP so urgency, please put it on degrade areas said BSS.)

Ker je ta clanek dvignil precej prahu , smo se odlocili , da preko e-maila vprasamo , kaj pa res meni Greenpeace in

kaj botanik dr. Nejc Jogan o izjavah :

1 - Greenpeace gleda z naklonjenostjo pridobivanje elektricne energije z vetrnimi elektranami in da je skoda povzrocena z graditvijo polj vetrnih elektrarn minimalna.

2 - Botanik dr. Nejc Jogan : ( rastline niso ogrozene ) Zaradi postavitve vetrnih elektrarn, zivljenjski prostor z vidika botanike ne bi imel pretiranih posledic.

Greenpeace nam je odgovoril, da ne podpira postavitve vetrnih elektrarn kjerkoli, se posebno ne na krajih pomembnih za ptice - habitati in kjer so zavarovana podrocja natura2000.

E-mail za g .Nejc Jogan:

Koper, 3.10.2003

Pozdravljeni g. Nejc Jogan

Prebral sem vase mnenje - gre se za clanek v Delu-Znanost ( 8.9.20039,
Kjer pravite, da s stalisca rastlin so vetrne elektrarne sprejemljive na Golicu.
Kaj ne gre za ohranitev cvetocih suhih kraskih travnikov, ki bi morali biti zavarovani kot naravna vrednota drzavnega pomena.
Kaj omenja v sobotni prilogi ( 20.9.2003) g. Prof.Tone Wraber- botanik:
Kaj nam bodo tujci zavidali :

Suhe cvetoce travnike pod vetrnimi elektrarnami
Ali
Vetrne elektrarne nad cvetocimi suhimi kraskimi travniki ?

Prosim za vaše mnenje.

Kot verjetno veste projekt : Ohranitev Golica pred postavitvijo vetrnih elektrarn
se nadaljuje. Spletna stran :
http://www.oocities.org/zelenanarava/

Lep pozdrav David

Botanik dr. Nejc Jogan pa nam je odgovoril :

Spostovani!

Zal sem ob ... izjav, ki sem jih dal Luskovcu in so se v glavnem nagibale
precej v drugo smer, izgubil voljo do prerekanja. Z Luskovcem sem se
pogovarjal vec kot eno uro in lahko si predstavljate, da sem povedal bistveno
vec in se marsikaj drugega, kot nekaj stavkov, ki jih je omenjeni
"novinar" grobo iztrgal iz konteksta. Tisto, kar je edino priblizno objavil, je bil
odgovor na njegovo vprasanje, "ali bo tu zaradi vetrnic izumrla kaka rastlinska
vrsta?", ki pa (odgovor) brez ustrezno napisanega vprasanja popolnoma izgubi smisel.

V bodoce se bom tovrstnim stikom z Luskovcem izogibal, kar svetujem tudi
vsem drugim, s katerimi sem se o tem "intervjuju" ze pogovarjal,
prilagam pa vam stalisce Botanicnega drustva Slovenije o VE, ki sem ga sooblikoval in
torej nepopaceno izraza moje pravo stalisce. Stalisce je bilo tudi uradno
predsatvljeno na nedavni javni razgrnitvi v Il. Bistrici.

Drugace se pa proti VE zavzemam javno ze vec kot eno leto (porocilo o tem
npr. v casopisu Vecer 23. 5. 2002, na voljo na
http://www.planid.org/B_C/Ve/Ve020523mws.htm), zadnjega pol
leta pomagam z argumenti predvsem M. Bacic, ki sodeluje z iniciativo Gure, prav tako pa sem v
stiku z B. Surino kot enim glavnih nasprotnikov VE v Bistrici.

Resnicno mi je zal, da je Luskovcu uspelo tako ... moje ime, a zal nimam
energije, da bi se se ukvarjal z ..., kot je ...

Lep pozdrav

Nejc Jogan

...........................
doc. dr. Nejc Jogan
Oddelek za biologijo BF UL
Vecna pot 111

Prilagam uradno izjavo Botanicnega drustva Slovenije:

Izjava Botanicnega društva Slovenije glede izgradnje vetrnih elektrarn na Volovji rebri nad Ilirsko Bistrico

V zvezi s projektom postavitve vetrnih elektrarn na grebenu med Volovjo rebrijo in Kovacevimi Ogencami, ki ga pripravlja obcina Ilirska Bistrica, se je pojavil perec naravovarstven problem, saj gre za obsezen poseg v vecje sklenjeno obmocje suhih kraških travišc na robu snezniškega pogorja, ki lezi v obmocju predlaganega Regijskega parka Sneznik, pa tudi v obmocju predlaganega posebnega obmocja varstva za ptice (SPA) Sneznik-Pivka, ki je opredeljeno kot lokaliteta, bistvena za ohranjanje ugodnega statusa pticjih vrst iz dodatka 1 pticje direktive (Direktiva Sveta Evrope 79/409/EGS) in je predlagano za obmocje Nature 2000.
Botanicno društvo Slovenije gradnji vetrnih elektrarn na tej lokaciji odlocno nasprotuje in meni, da so tovrstni posegi v dobro ohranjena naravna okolja nesprejemljivi. Svoje stališce utemeljujemo z naravovarstvenimi argumenti, s poudarkom na rastlinstvu.
Na tem obseznem obmocju sklenjenih suhih kraških travišc z eno najvišjih vrstnih pestrosti se pojavljajo naslednji habitatni tipi, ki jih kot evropsko pomembne navaja Habitatna Direktiva (Direktiva Sveta Evrope 92/43/EEC):
1) vzhodna submediteranska suha travišca,
2) polnaravna suha travišca in grmišcne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) - pomembna rastišca kukavicek in
3) brinovje kot faza zarašcanja suhih travišc na karbonatnih tleh.
Tu se pojavlja kar 31 rastlinskih vrat, ki so kot ranljive ali redke vrste navedene v Rdecem seznamu ogrozenih vrst (Pravilnik o uvrstitvi ogrozenih rastlinskih in zivalskih vrst v rdeci seznam (Uradni list RS št. 82, 2002), in jih šciti Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS št. 56, 1999). Med vrstami, ki so oznacene kot ranljive je dobra tretjina orhidej, predvsem takih, ki uspevajo na pustih travišcih: piramidasti pilovec (Anacamptis pyramidalis), bezgova prstasta kukavica (Dactylorhiza sambucina), cebeljeliko macje uho (Ophrys apifera), muholiko macje uho (Ophrys insectifera), stasita kukavica (Orchis mascula), navadna kukavica (Orchis morio), bleda kukavica (Orchis pallens), škrlatnordeca kukavica (Orchis purpurea), trizoba kukavica (Orchis tridentata), pikastocvetna kukavica (Orchis ustulata), celadasta kukavica (Orchis militaris) in navadna oblasta kukavica (Traunsteinera globosa). Nadalje so tu orhideje svetlih gozdov in gozdnih robov: dolgolista naglavka (Cephalantera longifolia), pegasta prstasta kukavica (Dactylorhiza maculata), navadna splavka (Limodorum abortivum). Ostale ranljive vrste iz Rdecega seznama, ki tu uspevajo, so: navadni zlati koren (Asphodelus albus), gorska logarica (Fritillaria tenella), bratinski košutnik (Gentiana lutea ssp. symphyandra), ilirski mecek (Gladiolus illyricus), brsticna lilija (Lilium bulbiferum ssp. bulbiferum), gorski narcis (Narcissus poeticus ssp. radiiflorus), navadna potonika (Paeonia officinalis), crna cmerika (Veratrum nigrum) in gorski kosmatinec (Pulsatilla montana). Redke vrste iz rdecega seznama, ki rastejo na obravnavanem obmocju, so navadni ozepek (Hyssopus officinalis), zafranska lilija (Lilium bulbiferum ssp. croceum), hrvaška grebenuša (Polygala croatica), zajbelj (Salvia officinalis), deljenolistna crnobina (Scrophularia laciniata), Tommasinijeva konjska kumina (Seseli tommasini) in balkanska materina dušica (Thymus balcanus). Med endemicnimi vrstami, ki uspevajo tu, moramo omeniti kojniško peruniko (Iris sibirica ssp. errirhiza), ki je kot nezadostno poznana vrsta tudi uvršcena na Rdeci seznam, ter Justinovo in Marchesettijevo zvoncico (Campanula justiniana, Campanula marchesettii).
Osem na tem obmocju rastocih vrst je zavarovanih z Odlokom o zavarovanju redkih ali ogrozenih vrst (Uradni list RS, št. 15/76), to so bratinski košutnik, brsticna lilija, Clusijev svišc (Gentiana clusii), planika (Leontopodium alpinum), kranjska lilija (Lilium carniolicum), zafranska lilija, gorski narcis in gorska logarica. Slednji dve pa sta tudi na seznamu strogo zavarovanih rastlinskih vrst po Bernski konvenciji (Konvencija o ohranjanju evropskih prosto zivecih rastlin in zivali ter njihovih habitatov, App. 1).
Postavitev nacrtovane VE na tem obmocju bi pomenila okrnitev narave, pa tudi kršenje veljavne zakonodaje. Zato se Botanicno društvo Slovenije odlocno izreka proti unicevanju ohranjene narave na Volovji rebri nad Ilirsko Bistrico in torej proti izgradnji vetrnih elektrarn na tej lokaciji ter predlaga, ce je postavitev VE neobhodna, njihovo postavitev na obmocja, kjer je naravno okolje ze v veliki meri uniceno.
predsednica BDS: Metka Škornik, prof. biol.

Ljubljana, 5.10.03

Ko si vse skupaj preberemo, si lahko ustvarimo bolj realno mnenje o vetrnih elektrarnah .

Projekt : Ohranitev Golica pred postavitvijo vetrnih elektrarn je verjetno najvecji projekt ohranitve naravnega okolja in

kulturne dedinšcine, ki poteka v letu 2003 v Sloveniji - projekt smo prijavili na razpis Nagrade druzbe FORD za leto 2003.

Project : Protection Plateu Golic before setting wind power plants is for at the moment the biggest project of preservation of physical environment and of cultural heritage, which goes in Slovenia in 2003 - Project registration to Ford Conservation and Environmental Grants 2003.

Prav tako Greenpeace ne podpira postavitve vetrnih elektran povsod, še posebno ne , na pomembnih obmocjih za ptice

in kjer je Obmocje Nature 2000.

Also Greenpeace reply, that not automatically supports the construction of wind turbines in any place, particulary not
not in places imortant for birds ( habitat ) and not in places in natura2000.

David Stepan

e-mail: varovanjenarave@email.si

Upamo, da se ministrstvo zaveda, da planota Golic spada v Drugi vodovarstveni pas reke Rizane, ki skoraj v celoti pokriva

s preskrbo pitne vode vso Slovensko Istro in da nikjer na svetu Vetrnih elektrarn ne postavljajo na taka obmocja zaradi potencialnega onesnazenja pitne vode s sinteticnim oljem ( vsaka vetrna turbina ima okoli 370 litrov olja, 370 x 80 vetrnih elektrn = 30.000 litov olja ). Da bodo vetrne elektrarne vidne iz Hrastoveljskega tabora in da na tem podrocju ze poteka Evropski projekt Natura2000.

Hope, that ministry realizes, that plateau of Golice belongs to Second water protect zone of river Rizane, which almost to whole covers with preskrbo drinking water entire Slovene Istria and that nowhere on world of wind power plants no set on such ranges because of potential pollution of drinking water with synthetic oil ( every wind turbine has round 370 litres of oil ,370 x 80 Wind turbines = 30.000 litres of oil ). That will of wind power plants of visual from Hrastovlje church - tabor ( The dance of death - freske ) and that on this field already goes European project Natura2000.

Let of Golice stays goal and let him however Mr. minister Janez Kopac at once put in to spatial plan between most highly Natural treasure R. Of Slovenia.

Naj Golic ostane gol in naj ga vendar g. minister Janez Kopac ze enkrat umesti v prostorski plan

med najvišje Naravne vrednote R. Slovenije.

Nazaj na stran Zelena narava - Home - klikni