Vse, prav vse, drvi neznano kam, misli hitijo nekam drugam
ne hodi tja, ker veš, da ne boš prišel nikamor,
saj to je ta pot, ki res ne vodi nikamor.

Ref:   Boš zvezde pogledal,
	bi poletel tja,
	tudi zvezde izginjajo,
	kot boš nekoe ti.

Vesel boš, ko  boš izvedel,
da sem dobro te ucil,
upanje le doseze vse.
Ne hodi tja, ker veš, da ne boš prišel  nikamor, 
saj to je ta pot, ki res ne vodi nikamor.

Ko odhajam po sivi cesti
v daljavo, od tebe stran,
se še spomnim na rodni kraj,
ki dal si mi prvi stan.

Sedaj grem prvic cez hribe
tja v daljavo, neznano kam,
kjer vojak bom skozi leto
in na strazi sam bom stal.

Ref: Rodni kraj, zdaj zapušcam te,
     Domovina, zdaj sluzil ti bom.
	Rodni kraj, adijo za leto dni,
	vrnem se, kot so se vsi...

Na hribu bom mahal v dolino,
prelepo, na svetu edino,
adijo mama in zdaj vsi, 
ljubezen moja za leto dni.

Vse, kar je nekdaj lepega bilo,
se je skrilo in strlo  v temo.
Novi casi hitijo drugam,
vedno z njim, a nikdar sam.

Spomini o njej, mi pojejo otozno pesem,
ki sem jo pozabil v srcu nekje.
Novi casi bezijo drugam,
vedno z njim, a nikdar sam. 

Ref: Nikoli vee se skrival ne bom,
     odšel bom k njej, jo odpeljal pod sonce,
	   kjer sama sva, otozna, se skrivala.