110.101.101001001001.011011 N τ1   Domača stran včasenjskega kiber-ščaka XJamasatamasaganaRastafire#RootsRockReggaeSecurityInvestigatorja *[1]*

Če bomo umrli, bi radi, da ljudje to sprejmejo. Naše delo je tvegano in upamo le, da se program ne bo zavlekel, če se nam kaj zgodi. Za osvajanje Vesolja je vredno tvegati življenje.
— Podpolkovnik Virgil Ivan »Gus« Grissom, (John Barbour et al, Stopinje na Luni (Footprints on the Moon) (The Associated Press, 1969), s 125.)

V spomin na prve astronavte in kozmonavte, ki so dali svoja življenja za osvajanje Vesolja in na vse nas tukaj na rodnem matičnem planetu:

Michael James Adams    (1930-1967)
Michael Phillip Anderson     (1959 - 2003)
Charles Arthur Bassett II     (1931 - 1966)
Pavel Ivanovič Beljajev    (1925 - 1970)
David McDowel Brown     (1956 - 2003)
Manley Lanier »Sonny« Carter mlajši     (1947 - 1991)
Roger Bruce Chaffee     (1935 - 1967)
Kaplana Chawla     (1961 - 2003)
Laurel Blair Salton Clark     (1961 - 2003)
Georgij Timofejevič Dobrovoljski     (1928 - 1971)
Theodore Cordy Freeman     (1930 - 1964)
Jurij Aleksejevič Gagarin     (1934 - 1968)
Edward Galen Givens, mlajši     (1930 - 1967)
Virgil Ivan »Gus« Grissom     (1926 - 1967)
Rick Douglas Husband     (1957 - 2003)
Gregory Jarvis     (1944 - 1986)
Vladimir Mihajlovič Komarov    (1927-1967)
Robert Henry Lawrence mlajši.     (1935 - 1967)
Sharon Christa McAuliffe     (1948 - 1986)
William Cameron McCool     (1961 - 2003)
Ronald McNair     (1950 - 1986)
Ellison Onizuka     (1946 - 1986)
Viktor Ivanovič Pacajev     (1933 - 1971)
Ilan Ramon     (1954 - 2003)
Judith Arlene Resnik    (1949 - 1986)
Francis Richard »Dick« Scobee     (1939 - 1986)
Elliot McKay See mlajši     (1927 - 1966)
Michael Smith     (1945 - 1986)
Vladislav Nikolajevič Volkov     (1935 - 1971)
Edward Higgins White II     (1930 - 1967)
Clifton Curtis Williams mlajši     (1932 - 1967)

... niso umrli zaman ...

Namen: ( V OBDELAVI ) Ja, no, nekaj besed. Kot nam je znano so v glavnem dve vrsti dinamičnih logičnih iger. Prve so podobne šahu [8x8], go-ju [19x19], othellu [8x8], kjer je v ospredju znanje in samo znanje, vse ostale pa so podobne, recimo, backgammonu [12x2], kjer sta v ospredju tako znanje in sreča. Tretjih vrst iger menda še ne poznamo. Morda je naše življenje in s tem Vesolje takšna tretja vrsta dinamičnih iger, kjer je v ospredju neka neznana lastnost. Ta lastnost pa označuje pri tem samega človeka... Pri tem privzamemo, da kavzalnosti prihodnosti v sedanjost ni...

Teh lastnosti ne raziskuje nihče. O trikotniku v geometriji naj bi, na primer, danes vedeli praktično vse, vendar temu ni tako. Ivan Vidav je v enem svojem zadnjem članku v OMF pokazal na zanimive lastnosti nekaterih trikotnikov s posebnimi lastnostmi, za katere do nedavnega sploh niso vedeli, da obstajajo, dokler jih nista dva italijanska matematika odkrila neštevno mnogo.

Če pogledamo Vesolje, se lahko vprašamo kaj je od česa neodvisno? Ali velja naslednje, da narava sama sebe odkriva ali pa kaj drugega. Mislim, da mehanizem, ki bi to urejeval, še ni znan v splošnem, oziroma še ni na razpolago nam smrtnikom. Če je človek kot tak del narave, potem velja prvo in nam ni treba vsiljevati misli, da je vse v stvarnosti nesmiselno. Če pa drugo, pa moramo najti ta mehanizem, ki se prav gotovo razlikuje od pojavov v kvantni fiziki... Sledimo zadnji misli. Če je tako, potem je med človekom in naravo absolutni nič in je Vesolje zato tukaj in ne obratno. Podobno razmišlja Roger Penrose, čeprav je njemu kot fiziku, kozmologu in lovcu na nemogoče to vprašanje še vedno precej daleč. Današnji fiziki se zavedajo po njem, da lahko »kolektivna« zavest vpliva na stvarnost. Pa tudi »ragolije« s časom niso več tako nesmiselne, če privzamemo nekatera Novikova groba razmišljanja. Starodavno izumrlo srednjeameriško ljudstvo Maji niso menda nikoli razmišljali o potovanju v času (ali pa) in so v glavnem bili njegovi (časovni) sužnji. Skoraj nikjer drugje v drugih civilizacijah ne najdemo tako apokaliptičnega pogleda na čas kot pri njih. Pa navsezadnje niti ni apokaliptično gledanje, ampak samo navadna bojazljivost, ki je lastna vsem nevednim in slepo verujočim. Kako danes v vsemogoči poplavi nadnaravnega in mističnega dokazati, da so imeli morda Maji glede časa vseeno prav. »Informacijske droge« ali kakšna drugačna miselna ezoterika nam mogoče ne pomaga v celoti. Moramo se prebijati skozi takšne svetove kot na primer kakšen študent fizike v Avstro-Ogrski monarhiji, ki mora opraviti izpit iz težkega in dolgočasnega področja. Ne gre drugače. Ko bomo v resnici opazili, da je tudi čas v bistvu kvantni pojav oziroma, da tudi zanj veljajo neke vrste »valovne« funkcije, bo prav gotovo prepozno. »Black Hole Sun« je skrajna vizija človeške nevednost, izkrivljenosti in miselne prevzetnosti...

'Strunče' (superstrune) in metulji sta primera, ki odslikavata dve različni sliki Vesolja in dve različni predstavi lepote. Kot skrajna primera strunče stojijo na začetku in metulji na koncu. Metulji predstavljajo najbolj stvarno, strunče pa najbolj odmišljeno. Oba primera označujeta skrajne meje ozemlja, za katerega naj bi bila pristojna fizika. Oba sta, vsak na svoj različen način, lepa. In oba, iz znanstvenega pogleda, slabo razumemo. Z jezikom znanosti je metulj prav tako skrivnosten kot strunča... Skoraj vse stvari o katerih razmišljajo in sanjajo znanstveniki so skrivnostne.
— Freeman John Dyson, Neskončno v vseh smereh (1988), s. 14 (Dannie Heinemannova nagrada za matematično fiziko 1965 Ameriškega fizikalnega društva (AFD) )
-- http://www.wisdomportal.com/Enlightenment/FreemanDysonQuotes.html

Četudi bomo dobili teorijo začetnih stanj, bo še vedno ostalo veliko nepojasnjenega o tem Vesolju. Veliko stvari kot je samo naše življenje je posledica prirojenih kvantnih nedoločenosti narave. Verjamem, da tega ne bomo presegli. Mogoče je to le zaradi tega, ker če bi poznali le starinski klasični determinizem, bi bila naša prihodnost popolnoma določena, kar pa bi oslabilo naše človeštvo.
— John H. Schwarz, Druga revolucija strunč (Dannie Heinemannova nagrada za matematično fiziko 2002 AFD)
-- http://www.theory.caltech.edu/people/jhs/strings

Znanosti in razvedrila ne moremo ločiti.
— Sir Roger Penrose, SRPS (Dannie Heinemannova nagrada za matematično fiziko 1971 AFD )
-- http://welcome.to/SRPS

Dva načina življenja sta. Eno je kot, da nič ni čudežno in drugo kot, da vse je čudežno.
— Albert Einsten, (Nobelova nagrada za fiziko 1922)

Privzemimo, da vse je čudežno in s tem smo vsi čudakarji... To je vse kar lahko rečem. Najlažje je reči, da je življenje samo eno in moramo potem tako živeti. Kar se da lažje, menda. Vendar je življenje tudi proces. In to zelo zanimiv proces. Vsakega posameznika in tudi v celoti kot človeštvo.
Naloge: ( V OBDELAVI )
Odprti enciklopediji.
Cilj: ( V OBDELAVI )
Organizacija: ( V OBDELAVI )