Polavtomatska ali samopolnilna orožja
izstrelijo en strel ob vsakem pritisku na sprožilec, ne da bi strelec moral
storiti še kaj. Ob aktiviranju naboja se del smodniških plinov vrne in
potisnejo nazaj bat in zaklep. Ta odpre ležišče, izvrže tulec in napne
udarno kladivce. Vzmet nato vrne zaklep naprej in s tem vstavi v ležišče
nov naboj.
Avtomatska orožja lahko izstrelijo rafal
ob vsakem pritisku na sprožilec. Pritisk smodniških plinov aktiviranega naboja
odsune zaklep proti vzmeti. Ko ga ta vrne naprej, potisne novi naboj iz okvirja
v cev in ga aktivira. Opisani krog se bo ponavljal dokler je sprožilec
potisnjen ali ne zmanjka nabojev v okvirju.
Avtomatske puške lahko seveda streljajo tudi polavtomatsko. V praksi
se za avtomatske puške uporablja tudi naziv
jurišne puške, kar opredeljuje njihovo
namembnost.
Brzostrelke so prenosna, popolnoma
avtomatska orožja namenjena za boj iz bližine oziroma na razdaljah do 200m. Ta
koncept je izšel iz jarkovne vojne, čeprav je bila večina konstrukcij
brzostrelk prepozna za rabo v I. svetovni vojni. V praktično rabo so prišle
leta 1918. Večina jih uporablja
strelivo v pištolskih kalibrih, kar jim daje dovolj lahek odsun, da je
z njimi moč streljati tako z ramena kot z boka. Brzostrelke ne sodijo med
avtomatske puške, pač pa tvorijo samostojen razred med razredom pištol in
razredom avtomatskih pušk.
Strelivo, ki ga uporabljajo avtomatske puške
ima močnejšo smodniško polnitev kot pištole. V rabi je več
različnih vrst streliva. V armadah bivšega vzhodnega bloka uporabljajo
strelivo srednje moči 7,62x39 mm. Zveza NATO je standardizirala močnejše
strelivo 7,62x51 mm. Kljub istemu nazivnemu kalibru naboja med seboj nista
zamenljiva.
Poleg tega je v državah vzhoda v rabi tudi novo šibkejše strelivo 5,45x39 mm
in v državah zahoda je v rabi novo šibkejše strelivo 5,56x45 mm oziroma .223
Remington.
Avtomatske puške se običajno polnijo z okvirji streliva, ki vsebujejo od
20 do 35 nabojev ali z bobni z 50 do 100 nabojev.
Na vrh
