| SURABAYA MY LOVE ti si tista svetloba neskončne ljubezni in ti si tista toplota večnega sonca tisoče kilometrov cest je prevoženih z dolgimi nasadi hibiskusov bugenvilej akacij in flamboyantov tisoči kilometrov utrujenih asfaltnih poti s temnimi lepimi obrazi drobnih ljudi in eksotičnim hrupom večno prometnih dni tisočera riževa polja z nasadi kokosovih palm in pod bananovcem kmet ki se kopa z bivolom v pretopli vodi in še tisoči kmetov ki žanjejo riž v tubaku davni prestolnici kosilo s sprehodom po sončnem morju luči dišečem po eksotičnih ribah in rakih in školjkah in nepravičen svet tisočih milj med ljudmi usoda zlati orel je spletala najine čudne zanke je spletla začetek in konec ničesar in vsega TUBAK TEMPELJ visoko visoko v gori črna senca črne ujede nad dolino riževih polj kroži njena senca črnega križa globoki reliefi temnega starodavnega javanskega templja pripovedujejo nekomu čudovite zgodbe o bitkah kraljevih ljubeznih in smrtih božanstva s slonjimi rilci operjena s perutmi mogočnih ujed in okrempljena z orlovskimi kremplji počivajo z nogo na slonu in želvi so prileteli čez morje junaki na želvinem oklepu vzdržljivosti na slonovih hrbrih junaki skrivnostne strašne zgodbe in postavili nov svet telesne ljubezni in novo ljudstvo majhnih temnopoltih smejočih panov TRI BUGENVILEJE karmin škrlatna in oranžna in orhideje beli falenopsis vijolični in roza dendrobium v zlatozeleni toploti zahajajočega sonca diši zrak po otožnem hrepenenju večerne molitve metuljasti cvetki treh barv karminaste škrlatne in oranžne na najvišjem balkonu tistega belega podeželjskega hotela po zadušljivi polnosti neznosno vročega bazarja s pečatom usode na drobnem mahu in bohotnem tropskem zelenju zlate beločrno pikaste ribe kričijo in ptiči plavajo v ribniku molče |
| BUDIMPEŠTA partir c est un peu mourir ko nihaš v vlaku in drsiš v noč počasi počasi popušča napetost tvojega odhoda budimpešta prihaja iz morja zakrknjenih lučic sto let nazaj sem te ljubila potniki spijo samo lepi madžarski vojaček s kolegom karta na karte ki mu jih je razdelilo življenje in mladi italijanski dijaček matematike vso pot računa verjetnost bodočih ljubezni budimpešta iz polja teme mraza drobne drobne lučice kot talci usode ko nihaš v vlaku in drsiš v noč počasi počasi popušča napetost tvojega odhoda POVEM TI MAČEK povem ti maček ker si kosmati štirinožni krempljasti otrok veš maček to je življenje tvoja čedna mehkokosmata gobčkasta glavica in miš ki jo moraš ujeti in nekaj pojesti in iti na skret jedel si na skret si šel kaj še hočeš ti mijavkajoči in prijetni mehkokosmato topli otrok ti prijetna živalca veš maček bistri mački in mačke vseh barv in oblik pridejo in grejo enkrat pada voda z neba včasih je ta voda tudi mrzla in bela drugič spet sveti topla žoga tam zgoraj in potem je tema veš ptički ti operjeni hudički ptiči ki jih moraš ujeti ptiči ki jih moraš imeti in ptiči ki so ti ušli poslušaj moj huski svoje delo opravljaj kar najbolje znaš in veliki maček ti bo spredel mirne sanje kot da te nikoli ni bilo |