NAZAJ NA KAZALO | NAZAJ NA ČLANKE IN PRISPEVKE

 
Zbiranje fosilov
   

PRVI KORAKI .... 
 
Zbiranje fosilov je zelo lep "konjiček", ki zapolni kakšno urico ali dve. Tisti, ki so se tega lotili resneje vedo, da je postalo nekakšna druga "služba". Za začetek zbiranja ne potrebujemo veliko, mogoče le kakšno škatlo in nekaj smisla za red in natančnost, ter ogromno dobre volje, vztrajnosti in časa.
 
PRVI STIK S FOSILI .... 
 
Najlažje bomo (ali smo) spoznali nekaj o geologiji, paleontologiji in fosilih v šoli, zato se ne bomo spuščal v podrobnosti. Če ne, zavijte v najbližjo knjižnico in si sposodite nekaj knjig na to temo (v slovenščini jih je kar nekaj). Knjige vam bodo dale teoretične informacije, prava priložnost za ogled in otip pravih fosilov so vsakoletne razstave v Tržiču (v mesecu maju) ali Ljubljani (v mesecu decembru). Priporočamo tudi vključitev v Društvo prijateljev mineralov in fosilov Slovenije, kjer vam bodo pomagali pri začetkih in vas napotili na prave naslove, če želite podrobneje spoznati okamneli svet, saj je društvo trenutno edino, ki deluje na področju Slovenije in združuje tako amaterje (laike) kot strokovnjake.

Ne pričakujte, da vam bodo bolj izkušeni zbiralci ali strokovnjaki povedali in zaupali vsa nahajališča fosilov. Do določenih spoznanj in izkušenj boste morali priti sami.
 
KJE- KAKO NAJDEMO IN NABIRAMO .... 

 
Fosile v Sloveniji najdemo samo v sedimentnih kamninah. Sem spadajo apnenci, laporovci, gline, dolomiti, peščenjaki, itd. Fosili niso enako pogosti v vseh kamninah, največ jih je v apnencih in laporjih. Torej, kjer najdemo naštete kamnine lahko pričakujemo tudi fosile. Najbolj primerna mesta za iskanje fosilov so bregovi rek in potokov (useki , ki jih naredi tekoča voda), useki ob morski obali, cestni useki (
slika1), useki ob železniških progah, razna zemeljska dela (izkopi za vodovode, novogradnje), opuščeni in delujoči kamnolomi in peskokopi ter mnogo drugih mest. 

Mnogo fosilov je mogoče najti in nabirati brez uporabe orodji ali pripomočkov. To so predvsem fosili, ki so ohranjeni v mehkejših (nesprijetih) kamninah, kot so laporovci, gline ali peski.

Nahajališča fosilov so skoraj povsod, toda lahko so tudi nevarna
Cestni usek pri kamnolomu Lipovica

Opozorilo: Vsak fosil je enkraten, ne uničujte in ropajte njihovih nahajališč. Naberite le toliko kot potrebujete. Nahajališče zapustite takšno kot ste ga našli, oziroma za seboj počistite. Ne ogrožajte ljudi (sozbiralcev) in sebe. Ob vsakem odhodu na teren obvestite svojce, kje boste (vaša pot) in kdaj se vrnete. Mnogo nahajališč je na zasebih ozemljih, zato predhodno poiskusite dobiti dovoljenje lastnika.  

"Ne bodite objestni , bodite previdni in zmerni." 

Vsa navedena mesta so tudi zelo nevarna, zato se je treba najprej prepričati o varnosti svojega početja. Nahajališča so običajno na zasebnem ozemlju in zato moramo dobiti privolitev lastnika. Nabiranje in iznos fosilov (kopanje in prekopavanje jamskih sedimentov) iz jam je strogo prepovedano (zakon o varstvu podzemnih jam). Oprema za varno delo je nujno potrebna. Sem spadajo primerna obutev (visoki čevlju ali škornji, če delamo ob potokih), v kamnolomih nujno potrebujemo čelado. Nepogrešljiva je tudi dobra in nepremočljiva obleka (hlače z ojačanimi koleni, da se lahko plazimo), rokavice in pokrivalo (proti močnemu soncu ali dežju). Ne pozabimo tudi na pijačo in hrano.
 
Nabrane vzorce fosilov zavijamo v časopisni ali toaletni papir, včasih v folijo, odvisno od stanja fosila.  Vzorce z enega najdišča shranimo v eno vrečko, lahko je polivinilasta ali kartonska, še boljše so manjše škatle (če to dopušča velikost vzorcev). V kolikor je nahajališče zelo oddaljeno od poti ali vašega prevoznega sredstva, je nujno potreben nahrbtnik, kamor bomo shranili nabrane fosile. 

Geološko kladivo, dober pripomoček
Geološko kladivo - priporočljivo saj je iz nerjavečega jekla. Lahko pa uporabite tudi druge vrste kladiv.

Ostala oprema, ki pa ni nujno potrebna, so geološko kladivo, razna dleta (kamnoseška), mogoče "kramp", lopata, večji čopiči in sita (za sejanje sedimentov). Pri uporabi kladiva in dlet si je priporočljivo nadeti očala (običajna plastična), delci kamnine letijo vsepovsod (okusil na lastni koži) in delavne rokavice, da se izugnemo neprijetnim žuljem.

Različna dleta in izbijači
Različna dleta - od navadnih kamnoseških, uporabni pa so tudi različni "predelani" izvijači.

Pincete - za pobiranje in sortiranje manjših fosilov
Pinceta - primerna za pobiranje in sortiranje manjših izluščenih fosilov 

Lupa - nujni pripomoček za terensko delo
Povečevalno steklo ali lupa je nepogrešljiv terenski pripomoček.

Zaščita oči - vedno naj bodo očala pri roki
Očala so obvezna zaščita pri izbijanju fosilov iz kamnine. Ne pozabite tudi na čelado in rokavice.

Sita - različnih velikosti in oblik, pripomoček za izpiranje iz mehkejših sedimentov
Sita - velika ali majhna ponekod pridejo prav pri izpiranju fosilov iz mehkih sedimentov. uporabljajo se lahko specialna sita ali pa navadna plastična.
(vir slik: internet)

Vzorce, ki smo jih shranili v vrečke, moramo označiti. To lahko storimo tako, da na listič papirja napišemo mesto odvzema, datum, in ostala opažanja, vsekakor pa je najbolje če si lističe predhodno natisnemo in razrežemo doma. Listič položimo ali zavijemo skupaj s fosilom. Poleg pisal in lističev je potrebno imeti beležnico (ali blok papirja), topografsko karto področja (najbolje Atlas Slovenije, za zahtevnejše pa specialke v merilu 1:25.000) in lupo (vsaj 10x povečavo). 

V beležnico si skiciramo nahajališče in "prerez" plasti (za bolj izkušene zbiralce). Fotografija nahajališča je vsekakor zelo priporočljiva (mogoče iz različnih smeri/pogledov). Dragocene in občutljive fotoaparate rajši pustite doma (moj fotoaparat se je že nekajkrat učil plavanja). Kompas in ostali orientacijski pripomočki so za slovenske razmere nepotrebni, in pravi "strokovnjak" moraš biti, da se izgubiš. Seveda, če želite določiti točno lokacijo nahajališča ali sebe na ozemlju, napravo le vrzite v nahrbtnik. Seveda pa lahko bolj "modernizirani" uporabijo tudi GPS sistem.

Priporočjivo si je zabeležiti vsa opazovanje in vse podatke (zapiski in fotografije) doma sproti (ob prihodu iz terena) shraniti in dopolniti. Za popis in spremljanje obiskov nahajališč si lahko natisnete liste, ki jih najdete na strani Društva prijateljev mineralov in fosilov Slovenije, ali pa si evidenco uredite sami.
 

Nekaj praktčnih napotkov pri delu na terenu:
 
- Ne poizkušajte preparirati fosile na terenu.
- Ne odstranjujte prikamnine tako, da bi bolje videli fosil. Prikamnino odstranite minimalno, seveda če to primerek dovoljuje.
- Bolje je prinesti domov velik kos kamnine z celim fosilom, kot majhen košček s poškodovanim fosilom.
- Ne pretiravajte z lepljenjem primerka fosila, če se vam je razlomil. Uporabljajte vodotopno lepilo.
- Vedno vzemite odtis fosila, in ne samo tisti del kjer je fosil.
- Če najdete primerek fosila delno izluženega iz kamnine, poglejte še za preostalimi koščki, ki so mogoče že izpadli iz kamnine. Mogoče vam uspe najti celotni primerek.
- Če uporabljate dleto ali konice za odstranjevanje fosila iz kamnine, udarjajte stran od fosila in ne proti fosilu.
- Hitroutrjajoče lepilo je uporabno samo na suhih površinah, zato za mokre/vlažne površine uporabljajte vodotopno lepilo (najbolje lepilo za les).
- Mnoge mehke kamnine hitro razpadajo ko se osušijo, skrbno spremljajte sušenje kamnine in jih ustrezno zaščitite (običajno z vodotopnim lepilom, ampak ne pretiravajte)
- Vedno skrbno preglejte kamnino, če vsebuje naravne razpoke saj boste lažje izluščili ali zmanjali velikost prikamnine. Posvetite pozornost na naravne razpoke, ki potekajo pod ali čez fosil.
- za večje najdbe, kot so celotna okostja ali večji kosi kamnin, je najbolje se obrniti na strokovnjake, ki vam bodo pomagali z informacijami in mogoče tudi zaščitili/izkopali primerek.
- VEDNO ZA SEBOJ POSPRAVITE (odnesite smeti s seboj, odstranite kamenje iz cest ali stez, zasujte luknje,...)
     

na vrh

Tukaj si lahko preberete Kodeks geološkega terenskega dela, ki so ga pripravili na Ministrstvu za okolje in prostor.  

KODEKS GEOLOŠKEGA DELA NA TERENU


Za delo na prostem moramo biti primerno oblečeni in obuti, še posebej v slabšem vremenu. Kadar nabiramo minerale ali fosile v bližini skalnih sten oziroma previsov ali kamnolomov, je čelada življenjskega pomena. Pri uporabi geološkega kladiva ali dleta nikar ne pozabimo na zaščitna očala. Povečevalno steklo, beležka in fotoaparat so prav tako zaželeni. 

S svojim delom ne vznemirjajmo in ne ogrožajmo ljudi, živali in rastlin v njihovem naravnem okolju.

Za seboj počistimo vse sledove svojega dela (odpadke, odvečni material), odstranimo ostro kamenje ipd., kar bi lahko oviralo ali poškodovalo ljudi in živino.

Po težko dostopnih območjih hodimo ustrezno opremljeni in nikoli sami. Upoštevajmo vsa pravila za varno gibanje v gorah. Vedno nekoga obvestimo, kdaj, kam in za koliko časa se odpravljamo na teren. Izogibajmo se neustreznemu zbiranju ali nevarnim situacijam, saj nesreča nikoli ne počiva. Ne ogrožajmo ljudi pod seboj s proženjem kamenja in podobnim.

Študente, dijake in druge udeležence ekskurzij spodbujajmo, da kamnine opazujejo in se o njih učijo, ne pa da jih nekontrolirano razbijajo in v pretiranih količinah odnašajo vzorce. Zbiranje omejimo na minimum! Ne odstranjujmo fosilov in mineralov iz velikih trdnih kosov kamnin, razen če jih nujno potrebujemo za resno znanstveno delo. Bolj priporočljivo je nabiranje vzorcev v grušču, na meliščih in podobno. V učne namene raje uporabljajmo fotografije, kopije in mavčne odlitke. 

Ne odstranjujmo vzorcev iz zidov, ograj, mostov ipd. 

Izkopane jame je treba ponovno zasuti, da ne pride do nesreče, pa tudi zato, da pomembna nahajališča zaščitimo pred neodgovornimi zbiralci.

Ne spreminjajmo površine kamnin z živobarvnimi oznakami.

Večina nahajališč fosilov je na zasebnih zemljiščih, zato si pred začetkom zbiranja zagotovimo lastnikovo dovoljenje. 

Omogočimo, da bodo raziskovani material in nove ugotovitve dostopni tudi drugim in vzorce shranimo v pristojni ustanovi. 

Noben posameznik nima izključne pravice do izkopavanj in raziskav posameznih nahajališč. Poskrbimo tudi za to, da objava podrobnosti ne bi bila v škodo nahajališču. V posebej pomembnih primerih ne navajajmo natančne lokacije, razen če bi bil to pomemben znanstveni dokaz ali v primeru, če je nahajališče ogroženo. Podrobnosti o takih nahajališčih sporočimo znanstvenikom in naravovarstvenikom.

Vodje skupin naj nadzorujejo delo svojih varovancev na terenu. 

Ljubitelji, ki bi radi delali na terenu in zbirali vzorce, se povežite v skupine in poiščite strokovno vodstvo. Pri ohranjanju geoloških nahajališč se povezujte s Slovenskim geološkim društvom in z društvi za varstvo narave.

VIR: http://www.arso.gov.si/podro~cja/narava/zanimivosti/kodeks_geol_dela.html  (27.12.2006)

Ostale regulative in zakone si lahko preberete na naslednji strani (Prepariranje in zbirka) - spodaj.
 

 
Opozorilo: Vsak fosil je enkraten, ne uničujte in ropajte njihovih nahajališč. Naberite le toliko kot potrebujete. Nahajališče zapustite takšno kot ste ga našli, oziroma za seboj počistite. Ne ogrožajte ljudi (sozbiralcev) in sebe. Ob vsakem odhodu na teren obvestite svojce, kje boste (vaša pot) in kdaj se vrnete. Mnogo nahajališč je na zasebih ozemljih, zato predhodno poiskusite dobiti dovoljenje lastnika.  

"Ne bodite objestni , bodite previdni in zmerni." 
 

naslednja stran - prepariranje in zbirka .......>

 

 NAZAJ NA KAZALO | NAZAJ NA ČLANKE IN PRISPEVKE 

 

© 2001-2007, Paleo carniolica - Matija Križnar (stran je bila dopolnjena in popravljena december 2006)