NAZAJ
NA KAZALO |
NAZAJ NA ČLANKE IN PRISPEVKE |
Zbiranje
fosilov
|
|
|
Zbiranje fosilov je zelo lep "konjiček", ki
zapolni kakšno urico ali dve. Tisti, ki so se tega lotili resneje
vedo, da je postalo nekakšna druga "služba". Za začetek zbiranja ne
potrebujemo veliko, mogoče le kakšno škatlo in nekaj smisla za red
in natančnost, ter ogromno dobre volje, vztrajnosti in časa.
|
|
|
Najlažje bomo (ali smo) spoznali nekaj o geologiji, paleontologiji
in fosilih v šoli, zato se ne bomo spuščal v podrobnosti. Če ne,
zavijte v najbližjo knjižnico in si sposodite nekaj knjig na to temo
(v slovenščini jih je kar nekaj). Knjige vam bodo dale teoretične
informacije, prava priložnost za ogled in otip pravih fosilov so
vsakoletne razstave v Tržiču (v mesecu maju) ali Ljubljani (v mesecu
decembru). Priporočamo tudi vključitev v
Društvo prijateljev mineralov in fosilov
Slovenije, kjer vam bodo pomagali pri začetkih in
vas napotili na prave naslove, če želite podrobneje spoznati
okamneli svet, saj je društvo trenutno edino, ki deluje na področju
Slovenije in združuje tako amaterje (laike) kot strokovnjake.
Ne pričakujte, da vam bodo bolj izkušeni zbiralci ali
strokovnjaki povedali in zaupali vsa nahajališča fosilov. Do
določenih spoznanj in izkušenj boste morali priti sami.
|
KJE- KAKO NAJDEMO IN NABIRAMO .... |
|
|
Fosile
v Sloveniji najdemo samo v sedimentnih kamninah. Sem
spadajo apnenci, laporovci, gline, dolomiti, peščenjaki,
itd. Fosili niso enako pogosti v vseh kamninah, največ
jih je v apnencih in laporjih. Torej, kjer najdemo
natete kamnine lahko pričakujemo tudi fosile.
Najbolj primerna mesta za iskanje fosilov so bregovi rek
in potokov (useki , ki jih naredi tekoča voda), useki ob
morski obali, cestni useki (slika1), useki ob
eleznikih progah, razna zemeljska dela
(izkopi za vodovode, novogradnje), opučeni in delujoči kamnolomi in peskokopi ter mnogo drugih
mest.
Mnogo fosilov je mogoče najti in nabirati brez uporabe
orodji ali pripomočkov. To so predvsem fosili,
ki so ohranjeni v mehkejših (nesprijetih) kamninah, kot so
laporovci, gline ali peski.

Cestni usek
pri kamnolomu Lipovica |
Opozorilo:
Vsak fosil je enkraten, ne uničujte in ropajte njihovih
nahajališč. Naberite le toliko kot potrebujete. Nahajališče
zapustite takšno kot ste ga našli, oziroma za seboj počistite. Ne
ogrožajte ljudi (sozbiralcev) in sebe. Ob vsakem odhodu na teren
obvestite svojce, kje boste (vaša pot) in kdaj se vrnete. Mnogo nahajališč
je na zasebih ozemljih, zato predhodno poiskusite dobiti
dovoljenje lastnika.
"Ne bodite objestni , bodite previdni in zmerni." |
Vsa navedena mesta so tudi
zelo nevarna, zato se je treba najprej prepričati o
varnosti svojega početja. Nahajaliča so običajno na
zasebnem ozemlju in zato moramo dobiti privolitev
lastnika. Nabiranje in iznos fosilov (kopanje in prekopavanje jamskih
sedimentov) iz jam je strogo prepovedano
(zakon o varstvu
podzemnih jam). Oprema za varno delo je nujno potrebna.
Sem spadajo primerna obutev (visoki čevlju ali
kornji, če delamo ob potokih), v kamnolomih nujno
potrebujemo čelado. Nepogreljiva je tudi dobra in nepremočljiva obleka
(hlače z ojačanimi koleni, da se lahko
plazimo), rokavice in pokrivalo (proti močnemu soncu ali
deju). Ne pozabimo tudi na pijačo in hrano.
Nabrane vzorce fosilov zavijamo v časopisni ali toaletni papir, včasih v folijo, odvisno od stanja fosila.
Vzorce
z enega najdiča shranimo v eno vrečko, lahko je
polivinilasta ali kartonska, e bolje so
manje katle (če to dopuča velikost
vzorcev). V kolikor je nahajaliče zelo oddaljeno od
poti ali vaega prevoznega sredstva, je nujno
potreben nahrbtnik, kamor bomo shranili nabrane fosile.

Geološko kladivo -
priporočljivo saj je iz nerjavečega jekla. Lahko pa
uporabite tudi druge vrste kladiv. |
Ostala oprema, ki pa ni nujno potrebna, so geološko kladivo,
razna dleta (kamnoseška), mogoče "kramp", lopata, večji
čopiči in sita (za sejanje sedimentov). Pri uporabi
kladiva in dlet si je priporočljivo nadeti očala
(običajna plastična), delci kamnine letijo vsepovsod (okusil
na lastni koži) in delavne rokavice, da se izugnemo
neprijetnim žuljem. |

Različna dleta - od navadnih kamnoseških, uporabni pa so
tudi različni "predelani" izvijači.
|

Pinceta - primerna za
pobiranje in sortiranje manjših izluščenih fosilov
|

Povečevalno steklo ali lupa je
nepogrešljiv terenski pripomoček. |

Očala so obvezna zaščita pri izbijanju fosilov iz kamnine.
Ne pozabite tudi na čelado in rokavice. |
Sita -
velika ali majhna ponekod pridejo prav pri izpiranju
fosilov iz mehkih sedimentov. uporabljajo se lahko
specialna sita ali pa navadna plastična.
(vir slik: internet) |
Vzorce, ki smo jih shranili v vrečke, moramo
označiti. To lahko storimo tako, da na listič papirja napiemo mesto odvzema, datum, in
ostala opaanja, vsekakor pa je najbolje če si lističe predhodno
natisnemo in razrežemo doma. Listič poloimo ali zavijemo
skupaj s fosilom. Poleg pisal in lističev je
potrebno imeti belenico (ali blok papirja), topografsko karto področja (najbolje
Atlas Slovenije, za zahtevneje pa
specialke v merilu 1:25.000) in lupo (vsaj 10x povečavo).
V belenico si skiciramo nahajaliče in "prerez" plasti
(za bolj izkuene zbiralce). Fotografija
nahajaliča je vsekakor zelo priporočljiva (mogoče iz
različnih smeri/pogledov). Dragocene in občutljive
fotoaparate raji pustite doma (moj fotoaparat se je
e nekajkrat učil plavanja). Kompas in ostali
orientacijski pripomočki so za slovenske razmere
nepotrebni, in pravi "strokovnjak" mora
biti, da se izgubi. Seveda, če elite določiti točno lokacijo nahajaliča ali sebe na ozemlju,
napravo le vrzite v nahrbtnik. Seveda pa lahko bolj "modernizirani"
uporabijo tudi GPS sistem.
Priporočjivo si je zabeležiti vsa opazovanje in vse podatke (zapiski
in fotografije) doma sproti (ob prihodu iz terena) shraniti in
dopolniti. Za popis in spremljanje obiskov nahajališč si lahko
natisnete liste, ki jih najdete na strani
Društva prijateljev mineralov in fosilov Slovenije,
ali pa si evidenco uredite sami.
|
Nekaj praktčnih
napotkov pri delu na terenu:
- Ne
poizkušajte preparirati fosile na terenu.
- Ne odstranjujte prikamnine tako, da bi bolje videli fosil.
Prikamnino odstranite minimalno, seveda če to primerek dovoljuje.
- Bolje je prinesti domov velik kos kamnine z celim fosilom, kot
majhen košček s poškodovanim fosilom.
- Ne pretiravajte z lepljenjem primerka fosila, če se vam je
razlomil. Uporabljajte vodotopno lepilo.
- Vedno vzemite odtis fosila, in ne samo tisti del kjer je fosil.
- Če najdete primerek fosila delno izluženega iz kamnine, poglejte
še za preostalimi koščki, ki so mogoče že izpadli iz kamnine.
Mogoče vam uspe najti celotni primerek.
- Če uporabljate dleto ali konice za odstranjevanje fosila iz
kamnine, udarjajte stran od fosila in ne proti fosilu.
- Hitroutrjajoče lepilo je uporabno samo na suhih površinah, zato
za mokre/vlažne površine uporabljajte vodotopno lepilo (najbolje
lepilo za les).
- Mnoge mehke kamnine hitro razpadajo ko se osušijo, skrbno
spremljajte sušenje kamnine in jih ustrezno zaščitite (običajno z
vodotopnim lepilom, ampak ne pretiravajte)
- Vedno skrbno preglejte kamnino, če vsebuje naravne razpoke saj
boste lažje izluščili ali zmanjali velikost prikamnine. Posvetite
pozornost na naravne razpoke, ki potekajo pod ali čez fosil.
- za večje najdbe, kot so celotna okostja ali večji kosi kamnin,
je najbolje se obrniti na strokovnjake, ki vam bodo pomagali z
informacijami in mogoče tudi zaščitili/izkopali primerek.
- VEDNO ZA SEBOJ POSPRAVITE (odnesite smeti s seboj, odstranite
kamenje iz cest ali stez, zasujte luknje,...)
|
na
vrh
|
Tukaj
si lahko preberete Kodeks geološkega terenskega dela, ki so ga
pripravili na Ministrstvu za okolje in prostor.
KODEKS GEOLOŠKEGA DELA NA TERENU
Za delo na prostem moramo biti primerno oblečeni in obuti, še
posebej v slabšem vremenu. Kadar nabiramo minerale ali fosile v
bližini skalnih sten oziroma previsov ali kamnolomov, je čelada
življenjskega pomena. Pri uporabi geološkega kladiva ali dleta
nikar ne pozabimo na zaščitna očala. Povečevalno steklo, beležka
in fotoaparat so prav tako zaželeni.
S svojim delom ne vznemirjajmo in ne ogrožajmo ljudi, živali in
rastlin v njihovem naravnem okolju.
Za seboj počistimo vse sledove svojega dela (odpadke, odvečni
material), odstranimo ostro kamenje ipd., kar bi lahko oviralo ali
poškodovalo ljudi in živino.
Po težko dostopnih območjih hodimo ustrezno opremljeni in nikoli
sami. Upoštevajmo vsa pravila za varno gibanje v gorah. Vedno
nekoga obvestimo, kdaj, kam in za koliko časa se odpravljamo na
teren. Izogibajmo se neustreznemu zbiranju ali nevarnim
situacijam, saj nesreča nikoli ne počiva. Ne ogrožajmo ljudi pod
seboj s proženjem kamenja in podobnim.
Študente, dijake in druge udeležence ekskurzij spodbujajmo, da
kamnine opazujejo in se o njih učijo, ne pa da jih nekontrolirano
razbijajo in v pretiranih količinah odnašajo vzorce. Zbiranje
omejimo na minimum! Ne odstranjujmo fosilov in mineralov iz
velikih trdnih kosov kamnin, razen če jih nujno potrebujemo za
resno znanstveno delo. Bolj priporočljivo je nabiranje vzorcev v
grušču, na meliščih in podobno. V učne namene raje uporabljajmo
fotografije, kopije in mavčne odlitke.
Ne odstranjujmo vzorcev iz zidov, ograj, mostov ipd.
Izkopane jame je treba ponovno zasuti, da ne pride do nesreče, pa
tudi zato, da pomembna nahajališča zaščitimo pred neodgovornimi
zbiralci.
Ne spreminjajmo površine kamnin z živobarvnimi oznakami.
Večina nahajališč fosilov je na zasebnih zemljiščih, zato si pred
začetkom zbiranja zagotovimo lastnikovo dovoljenje.
Omogočimo, da bodo raziskovani material in nove ugotovitve
dostopni tudi drugim in vzorce shranimo v pristojni ustanovi.
Noben posameznik nima izključne pravice do izkopavanj in raziskav
posameznih nahajališč. Poskrbimo tudi za to, da objava podrobnosti
ne bi bila v škodo nahajališču. V posebej pomembnih primerih ne
navajajmo natančne lokacije, razen če bi bil to pomemben
znanstveni dokaz ali v primeru, če je nahajališče ogroženo.
Podrobnosti o takih nahajališčih sporočimo znanstvenikom in
naravovarstvenikom.
Vodje skupin naj nadzorujejo delo svojih varovancev na terenu.
Ljubitelji, ki bi radi delali na terenu in zbirali vzorce, se
povežite v skupine in poiščite strokovno vodstvo. Pri ohranjanju
geoloških nahajališč se povezujte s Slovenskim geološkim društvom
in z društvi za varstvo narave.
VIR:
http://www.arso.gov.si/podro~cja/narava/zanimivosti/kodeks_geol_dela.html
(27.12.2006)
Ostale regulative in zakone si lahko preberete na naslednji strani
(Prepariranje in zbirka) - spodaj.
|
Opozorilo:
Vsak fosil je enkraten, ne uničujte in ropajte njihovih
nahajališč. Naberite le toliko kot potrebujete. Nahajališče
zapustite takšno kot ste ga našli, oziroma za seboj počistite. Ne
ogrožajte ljudi (sozbiralcev) in sebe. Ob vsakem odhodu na teren
obvestite svojce, kje boste (vaša pot) in kdaj se vrnete. Mnogo nahajališč
je na zasebih ozemljih, zato predhodno poiskusite dobiti
dovoljenje lastnika.
"Ne bodite objestni , bodite previdni in zmerni."
|
naslednja stran -
prepariranje in zbirka .......> |
|
NAZAJ
NA KAZALO |
NAZAJ NA ČLANKE IN PRISPEVKE
|

© 2001-2007,
Paleo carniolica - Matija Križnar (stran je bila dopolnjena in
popravljena december 2006) |
|