Nazaj na kazalo | nazaj na članke in prispevke

 
Terenski del je za nami, in čaka nas drugi del zbiranja - prepariranje. Prepariranje je zelo dolgotrajen in natančen postopek, za katerega so potrebne izkušnje.

"Sam sem se veliko naučil iz lastnih preparatorskih napak, zato ne bodite presenečeni in razočarani, če vam prvih nekaj let ne bo uspel vsak preparatorski podvig."  

Nabrane vzorce (fosile) je najbolje najprej očistiti z vodo (v kolikor so fosili dovolj trdni), tako lahko ocenimo stanje fosila. Če fosilov ne boste takoj preparirali je najbolje, da jih shranite še zavite v papir, oziroma nekatere fosile, ki so v trdnih kamninah postavite v posodo z vodo. Izluščene (izolirane) fosile je običajno potrebno le dobro oprati in že so primerni za vključitev v zbirko. Fosile, ki jih obdaja prikamnina, pa je potrebno izluščiti iz nje, ni pa nujno. Pri tem je potrebna natančnost, vztrajnost in poznavanje oblike fosila (spet večletne izkušnje).

Preparacijo lahko razdelimo v tri faze:
1 faza: groba preparacija - ko določimo položaj fosila v prikamnini in obliko prikamnine. Pri tem še ne posegamo na samo površino fosila. Običajno se tukaj poslužuje večjih dlet in različnih rezalnih orodji (korna brusilka z diamantnim žaginim listom in podobno).
2. faza: fina preparacija - pri tem postopku pričnemo luščiti prikamnino iz fosila. Priporočljiva je uporaba bolj finih vibracijskih aparatov in različnih finih orodji. Ta postopek je običajno najbolj zapleten in dolgotrajen. Za končno operacijo ponekod uporabljajo tudi t.i. peskanje, kjer uporabljajo različne granulacije zrn 8v obliki paskov ali prahu). Postopek je izredno učinkovit, a je hkrati relativno drag, saj potrebujete veliko opreme in materiala (večje količine prahu za peskanje, različnih granulacij).
3. faza: končna preparacija (kemična prep. in zaščita) - Fosil, ki smo ga izluščili iz kamnine običajno ne potrebuje dodatne obdelava. Nekateri preparatorji primerke premažejo z naravnimi olji, tako dobijo mat-sijaj površine. Nikakor pa ni potrebno premazovanje z različnimi laki in zaščitnimi sredstvi. Nekateri fosili, predvsem korone morskih ježkov, korale ali oklepi rakov so dokaj zahtevni, zato jih je potrebno včasih pri zadnji fazi tudi kemično preparirati. To pomeni, da jih namočimo za nekaj sekund ali minut z razopino kisline in vode (odvisno od fosila). Najpogosteje uporabljamo navadni kis (ocetna kislina), citronsko kislino ali solno kislino (pozor: delo s kislinami je izredno nevarno, zato uporabljajte zaščitna sredstva - očala, rokavice in predpasnik).
Nekateri fosili se izluščijo iz kamnine s t.i. postopkom zamrzovanje/segrevanja. Primerek večkrat zamrznemo in ga nato zamrznjenega hirto potopimo v vrelo vodo (pozor: uporabljejte zaščito). Iz mehkejših kamnin lahko fosile izprepariramo tudi s potaplanjem v raztopino vode in vodikovega peroksida, ki zelo hitro "razžene" kamnino (predvsem gline in glinaste kamnine)(pozor: delo z vodikovim peroksidom je izredno nevarno, zato uporabljajte zaščitna sredstva - očala, rokavice in predpasnik).  

- Za prepariranje potrebujete mir in zbranost.
- Najbolje je prve korake prepariranja izvajati na "slabših" primekih fosilov, tako pridobimo ustrezne izkušnje in spoznavamo kamnine.
- Ne poizkušajte izluščiti fosila iz kamnine, najlepši in "dragoceni" so prav primerki skupaj s prikamnino.
- Ne pretiravajte s preparacijo, primerek lahko preparirate dokončno tudi po nekaj letih.
- Vedno si najprej oglejte primerek kamnine s fosilom in ga orientirajte, šele nato pričnite odstranjevati prikamnino.
- Preparirajte vedno stran od fosila, ne proti fosilu, saj ga lahko hitro poškodujete.
- Razlomljeni fosil zlepite z vodotopnim lepilom.
- Fosil izpadel iz kamnine lahko prilepite nazaj, ampak na prvotno mesto. Predhodno lahko odstranite nekaj odvečne kamnine. Fosilov ne lepite kamnino (seveda če ni izpadel), tudi če je kamnina iz istega nahajališča.
- Ne barvajte fosilov, da bi jih bolj poudarili. Ne oblikujte in ne "skulpturirajte" fosilov.

Primerek lupine pektenidne školjke iz miocenskih plasti v okolici Izlak. Primerek je na kamnini in na lupini lahko še opazite nekaj prikamnine, ki jo ni potrebno odstraniti, saj so vidne vse značilnosti. (foto: © M. Križnar, naravna velikost)
Orodja za preparacijo -  so enostavna dletka in igle. Kovinski izvijački, ki jim obrusimo konice v obliko dleta, ali pa kar kovinska konica pikada na primernem ročaju, so najcenejša izvedba preparatorskega orodja. Za čiščenje (3 faza preparacije) lahko uporabimo tudi stare zobne ščetke, čopiče, kovinske krtačke ali kovinske gobice. Obstaja še ogromno izvedb orodij, ki jih lahko zasledite v specializiranih katalogih (poglejte na stran ponudnika Krantz).
Pnevmatska orodja so izredno učinkovita za hitro in enostavno odstranjevanje prikamnine. (primerno za 1. fazo preparacije)
	Za hitrejše odstranjevanje prikamnine so primerna tudi razna električna in pnevmatska orodja. Vibrograv (glej sliko levo) je dokaj primerno za manjše in večje preparatorske posege.
Za prepariranjelahko kupite ali si naredite preparatorsko komoro. Ta na sliki je namenjena za prepariranje s peskom (peskanje), ki je tudi eden od postopkov. sicer pa so podobne komore izredno primerne, saj preprečujejo prašenje in ščitijo preparatorja pred letečimi delci.
	Preparatorske igle so lahko različnih oblik in iz različnih materialov. Najbolje se obnesejo zabotehnični pripomočki ali  navadni kovinski izvijači, ki jim pobrusimo konice.
	Mikroskop je včasih nepogrešljiv tudi pri prepariranju. Uporaben je predvsem pri prepariranju manjših primerkov fosilov ali različnih rib, žuželk ali detajlov pri fosilih. Pomaga nam lahko tudi pri ločevanju in pregledovanji mikrofosilov in njihovih preparatov.
	vir slik: internet

NA VRH

 
Po končani preparaciji, fosil lahko uvrstimo v zbirko. Vsak fosil dobi svojo evidenčno številko (iste vrste iz istega nahajališča, ista evid. št.), ki jo zapišemo tudi na listič poleg fosila in evidenčno knjigo.  Evidenčni listič mora vsebovati vse pomembne podatke: evidenčna številka (ista kot na fosilu), ime fosila (skupina, rod in vrsta), nahajališče, starost, kamnina, najditelj in datum. Lahko dodamo še literaturo (po kateri smo določili fosil) ali opombe (kako smo primerek preparirali, kje smo primerke uporabili - za razstave ali slikanje), ali če smo fosil kupili - kje, kdaj in od koga. Takšne podatke napišemo na hrbtno stran lističa.

Evidenčna knjiga (ali datoteka), mora ravno tako vsebovati iste podatke kot evid. listič (lahko dodate še karkoli). Torej, evidenco vodimo vsaj dvakrat (evid. številka na fosilu, evidenčni listič in evidenčna knjiga). Sam vodim evidenčno knjigo s pomočjo računalnika (poleg delam kopije, na disketi in papirju). Za vodenje zbirke obstajajo programi, toda najenostavnejše je delo v MS Excelu ali MS Wordu (narediš običajno tabelo). Najpomembnejše je, da zapišemo in shranimo vse podatke, ki bodo prišli tudi kasneje. Ne pozabiti v evidenčno knjigo (ali datoteko) uvrstiti tudi slike in podatke iz terena (slike nahajališča, profil, slike "in situ" fosila, ...).

Primer iz  evidenčne knjige. ©Paleo carniolica
 

Ureditev zbirke je zelo pomembna. Zbirko lahko uredimo na več načinov: po nahajališčih, po starosti, po naravnem biološkem sistemu, ali kako drugače. Najbolj priporočljivo in pravilno je ureditev zbirke po naravnem biološkem sistemu. To pomeni, da so fosili razporejeni po biološkem redu; npr. polži, školjke, morski ježki, ramenonožci, ribe in tako naprej. Takšna ureditev je pregledna in zanimiva.

Kako hranimo fosile (zbirko), je odvisno od prostora in želje vsakega posameznika. Nekateri imajo razstavljeno celotno zbirko po vitrinah, drugi shranjeno v predalih in škatlah. Kot dejstvo naj povem, da močna svetloba in prevelika vlaga škodita fosilom, zato je najbolje hraniti primerke v ličnih škatlah ali predalih (kartonskih, lesenih, kovinskih, plastičnih).

Fosilni primerki so pogosto krhki, zato jih je potrebno zavarovati. Uporabne so manjše kartonske ali plastične škatlice (posodice) ali tulce v katere shranimo fosil (zavijemo v vato ali tkanino, lepljenje z električarskim kitom ni priporočljivo).
 

NA VRH

  
  
Fosile lahko shranjujemo na več načinov. Najbolj primerno je shranjevanje v kartonske ali plastične škatlice, s po enim ali več primerki. Na slikah (levo) vidimo zbirko šklojk, ki so shranjene vsaka v svojo škatlo. Na desni sliki pa vidimo zbirko španskih morskih ježkov v škatlicah in z vsemi pripadajočimi podatki na evidenčnih lističih. Zbirka je torej urejena po biološkem sistemu.
(foto: © M. Križnar - Paleo carniolica)
    

  
                  
Nekaj primerov slikanih fosilov s pomočjo optičnega čitalca
(foto: © M. Križnar - Paleo carniolica)

 
Določevanje je domena strokovnjakov (paleontologov), zato nikar ne obupajte, če vam bo kdo oporekal določitvi. Določevanje je izredno težavno in zahtevno (tudi za strokovnjake), kajti potrebno je poznati in zbrati mnogo literature (knjige, strokovni članki, specialna literatura za posamezne skupine fosilov), poleg pa imeti tudi primerjalni material (fosilni material). Mnogo specializiranih revij, člankov in prispevkov lahko sedaj najdete na spletu, zato mogoče ni odveč če poiskusite pridobiti nekaj podatkov tudi tam.

Amaterski zbiralci običajno določujejo le približno. V kolikor želite natančnejših določitev, se povežite s slovenskimi strokovnjaki s področja paleontologije. 

Zbirka mora tudi "dihati". Pomeni, da je potrebno primerke (iste vrste iz istega nahajališča) menjati tako, da boljše primerke obdržimo (do pet), slabše pa zamenjamo ali podarimo. Zbirka bo tako zanimiva in prihranili (pridobili) bomo prostor za nove primerke. Verjemite, prostora prav hitro primanjkuje. Seveda to ne velja za specializirane zbirke (predvsem v javnih ustanovah).

"Zbiranje fosilov je zahteven in odgovoren hobi, ki lahko ob malomarnem in nepremišljenem zbiranju naredi ogromno škode, pri pravilnem in vestnem pa je v veliko pomoč strokovnjakom in v zadovoljstvo zbiralca". 

Zakone, regulative in ostale zakonodajne zadeve si preberite spodaj. ▼
 

Ko govorim o vrednosti zbirke, mislimo predvsem na znanstveno vrednost. Taka vrednost je največja,  ko je zbirka optimalno opremljena s podatki (o fosilih in nahajališčih), kvalitetnimi primerki in pravilnim shranjevanjem. 

O ceni fosilov bi lahko "na dolgo in široko" razpravljali. Vsak zbiralec po svoje ceni fosile, nekateri jih nebi prodali za nobeno ceno, drugi skoraj podarili. Tržne cene, ki jih lahko vidimo na razstavah ali sejmih so (naj bi bile) oblikovane glede na: redkost fosila (zelo pomembno), preparacijo (trajanje preparacije, način in zahtevnost preparacije zelo podraži fosil) in ohranjenost fosila ter informacije o fosilu (zelo pomembno, brez podatkov nima fosil nobene znanstvene vrednosti). Na ceno ne sme vplivati velikost fosila, kot si nekateri predstavljajo (večji je dražji), čeprav je mnogokrat prav to odločitev za visoko ceno in nakup. Ko se odločaš za nakup primerkov, moraš upoštevati vse te faktorje. 

Tukaj lahko najdete tudi nekaj o delu na terenu, prepariranju in urejanju zbirke:
 
Slovenska literatura in viri:
Križnar, M. 2001: Evidentiranje fosilov. Društvene novice, št. 25, str. 29 - 31, Društvo prijateljev mineralov in fosilov Slovenije.*
Pavšič, J. 2003: Paleontologija - I.del, Paleobotanika in paleontologija nevretenčarjev. NTF - oddelek za geologijo, Univ. v Ljubljani.*
Podgoršek, V. 1997: Napotki za terensko delo in ureditev šolske zbirke kamnin. Geografski zbornik, L. 44, št. 1, str. 24 - 27.
Podgoršek, V. 2001: Od iskanja, prepariranja ter evidentiranja mineralov in fosilov do urejene zbirke. Društvene novice, št. 25, str. 32 - 34, Društvo prijateljev mineralov in fosilov Slovenije.*
Zevnik, J. 2001: Vodenje evidence zbirk s pomočjo programa MS Access. Društvene novice, št. 25, str. 31 - 32, Društvo prijateljev mineralov in fosilov Slovenije.*
 
Tuja literatura in viri: (niso razvrščeni)
Lichter, G. 1986: Fossilien bergen, präparieren, ausstellen; Geräte und Techniken. Kosmos - Handbücher, 2. Aufl., Stuttgart.*
Goldring, R. 1991: Fossil in the field.Longman Sci. tehn., VII + 218 pp.
Green, O.R. 2001: A manual of practical laboratory and field techniques in paleobiology. Kluver Acad. Publishers, XIV + 538 pp, Dortrecht.
Jabo, S.J, Kroehler, P.A. & Grady, F.V. 2006: A technique to create form-fitted, padded plaster jackets for conserving vertebrate fossil specimens. Journal of Paleontological Techniques, No. 1. (www.jpaleontologicaltechniques.org)
Leiggi, P. & may, P.J. (urednika) 1995: Vertebrate Paleontological Techniques. Cambridge Press, 366 pp.
Lehmann, J. 1996: Druckluftpräparation. Fossilien, 13. Jahr., Heft 1 (jan/feb), Korb.*
Riegraf, W. 1996: Geologische literatur für Fossiliensammler (1). Fossilien, 13. Jahr., Heft 6 (nov./dec.), Korb.*
Lienau, H.-W. 1996: Grundlagen für den Fossiliensammler. Fossilien, 13. Jahr., Heft 3 (mai/juni), Korb.* 
 

*Literaturo si lahko ogledate in dobite v paleontološki knjižnici M. Križnar - Paleo carniolica (info: paleocarniolica@email.si)

<.....nazaj na zbiranje 

Nazaj na kazalo | nazaj na članke in prispevke
 
© 2001-2007, Matija Križnar - Paleo carniolica   (stran je bila dopolnjena decembra 2006)

NA VRH

  
 Tukaj spodaj lahko preberete ZAKONE IN REGULATIVE
o fosilih (paleontološki dediščini)
(podatki so povzeti po uradnih dokumentih, oziroma po javno dostopnih spletnih straneh)
   ▼

 
Zakon o ohranjanju narave
 
III. VARSTVO NARAVNIH VREDNOT

3.4. Minerali in fosili

72. člen
(pojem in lastnina)

(1) Fosili so okamneli ostanki živali ali rastlin ali njihovi sledovi, ki so stvaren dokaz življenja iz geološke preteklosti.
(2) Minerali so elementi ali spojine, ki sestavljajo kamnine. Če imajo prostor za rast, se razvijejo kristali z značilno zunanjo obliko. Minerali po tem zakonu niso mineralna surovina.
(3) Minerali in fosili v naravi so v lasti države.
(4) Mineral ali fosil, ki je odvzet iz narave za namene in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, postane last tistega, ki ga odvzame.

73. člen
(varstvo)

(1) Minerali ali fosili, ki so na podlagi predpisa iz šestega odstavka 37. člena tega zakona določeni za naravno vrednoto (v nadaljnjem besedilu: minerali ali fosili), se ohranjajo na mestu nahajališča, razen če s tem zakonom ni določeno drugače.
(2) Če na nahajališču ni mogoče zagotoviti učinkovitega varstva mineralov ali fosilov, se minerali ali fosili oddajo v varstvo pravni ali fizični osebi, ki bo zagotovila strokovno varstvo mineralov ali fosilov ter omogočila njihovo uporabo v izobraževalne, znanstvene in naravovarstvene namene.
(3) Fizična ali pravna oseba mora biti za varstvo mineralov ali fosilov strokovno usposobljena.
(4) Strokovna usposobljenost iz prejšnjega odstavka se izkazuje s pooblastilom ministra.
(5) Minerali in fosili iz drugega odstavka tega člena se oddajo v varstvo pravni ali fizični osebi, ki je izbrana na podlagi javnega razpisa.
(6) Vlada določi pravila ravnanja v zvezi z raziskovanjem nahajališč, načinom varstva mineralov ali fosilov na mestu nahajališča ter vsebino, način in pogoje strokovnega varstva mineralov ali fosilov, ki se varujejo zunaj nahajališča.
(7) Minister podrobneje predpiše merila za strokovno usposobljenost, postopek ugotavljanja ter podeljevanja pooblastila.
(8) Ministrstvo vodi seznam fizičnih ali pravnih oseb, ki so pooblaščene za varovanje mineralov ali fosilov ter raziskovanje nahajališč.

74. člen
(najdbe mineralov ali fosilov)

(1) Najdbe mineralov ali fosilov mora najditelj prijaviti ministrstvu. Hkrati mora najdbo zaščititi pred uničenjem, poškodbo ali krajo.
(2) Ministrstvo odloči o raziskavi nahajališča mineralov ali fosilov iz prejšnjega odstavka v desetih dneh. (3) Če ministrstvo ne odloči v roku iz prejšnjega odstavka, se šteje, da raziskava ni potrebna.
(4) V obdobju iz drugega odstavka tega člena, razen če se ministrstvo in najditelj ne dogovorita drugače, ne sme najditelj na mestu najdbe opravljati nobenih dejavnosti, ki bi lahko privedle do uničenja ali poškodovanja najdbe.
(5) Lastnik zemljišča, na katerem je bil najden mineral ali fosil, ali fizična ali pravna oseba, ki izvaja dejavnost, med katero je prišlo do najdbe, mora omogočiti raziskavo nahajališča v skladu z odločbo iz drugega odstavka tega člena.
(6) Pritožba zoper odločbo iz drugega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve.
(7) Raziskavo nahajališča iz drugega odstavka tega člena opravi strokovno usposobljena fizična ali pravna oseba, ki jo s seznama iz osmega odstavka prejšnjega člena izbere ministrstvo.
(8) Če obstaja verjetnost nadaljnjih najdb mineralov in fosilov, mora oseba iz petega odstavka tega člena po dokončanju raziskovalnih del omogočiti organizaciji, pristojni za ohranjanje narave, nadzor nad nadaljevanjem del, med katerimi je prišlo do najdbe.

75. člen
(prepovedan odvzem iz narave)

(1) Prepovedano je jemati iz narave minerale ali fosile, ki so zavarovani na podlagi 49. člena tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko ministrstvo izjemoma dovoli odvzem iz narave za minerale ali fosile, ki so zavarovani na podlagi 49. člena tega zakona, zaradi raziskovanih, izobraževalnih ali razstavnih namenov.

76. člen
(dovoljen odvzem iz narave)

(1) Fizična oseba lahko odvzame minerale ali fosile iz narave zaradi uporabe v lastne zbirateljske namene.
(2) Pravna oseba lahko odvzame minerale ali fosile iz narave zaradi opravljanja raziskovalne, izobraževalne ali muzejske dejavnosti.
(3) Ministrstvo dovoli odvzem mineralov ali fosilov iz narave zaradi dajanja v promet.
(4) Fizična ali pravna oseba, ki daje minerala ali fosile v promet, mora imeti za vsak mineral ali fosil, ki ga ima v posesti, dokazilo o izvoru oziroma dovoljenje o odvzemu. Dokumentacijo je dolžna hraniti in jo ob prodaji izročiti kupcu.
(5) Oseba iz prejšnjega odstavka je dolžna voditi evidenco o trgovanju z minerali ali fosili, ki vsebuje zlasti ime in priimek fizične osebe oziroma firmo pravne osebe, od katere je mineral ali fosil pridobila, njegov izvor, čas nakupa in prodaje ter ime in naslov kupca.
(6) Minister predpiše obliko in podrobnejšo vsebino evidence o trgovanju z minerali ali fosili.

77. člen
(prepovedani načini odvzema iz narave)

(1) Pri odvzemu mineralov ali fosilov iz narave je prepovedano uporabljati stroje, razstreliva, potisne pline ali druga kemična sredstva.
(2) Ministrstvo lahko izjemoma dovoli uporabo sredstev iz prejšnjega odstavka zaradi znanstvenoraziskovalnih ali izobraževalnih namenov.

78. člen
(prijava raziskovanja)

(1) Fizična ali pravna oseba mora raziskovanje nahajališč mineralov ali fosilov prijaviti ministrstvu trideset dni pred nameravanim začetkom raziskovanja.
(2) Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja za raziskave, ki se izvajajo na podlagi 74. člena tega zakona.
(3) Če se raziskava nanaša na nahajališča mineralov ali fosilov, ki so zavarovani na podlagi tretjega odstavka 49. člena tega zakona, ministrstvo raziskovanje z odločbo prepove ali določi posebna pravila ravnanja pri raziskovanju.
(4) Če ministrstvo v tridesetih dneh od prejema popolne prijave raziskovanja ne izda odločbe iz prejšnjega odstavka, se šteje, da z raziskovanjem soglaša.
(5) Oseba iz prvega odstavka tega člena mora po opravljenem raziskovanju oziroma najkasneje v 30 dneh predložiti ministrstvu poročilo o opravljenem raziskovanju, ki mora v primeru iz tretjega odstavka tega člena vsebovati podatke, zahtevane v dovoljenju.

79. člen
(izvoz)

(1) Fizična ali pravna oseba, ki želi izvoziti mineral ali fosil, mora pridobiti dovoljenje ministrstva.
(2) Izvoz mineralov ali fosilov, ki so zavarovani na podlagi 49. člena tega zakona, je prepovedan.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko ministrstvo dovoli začasen izvoz mineralov ali fosilov iz prejšnjega odstavka zaradi razstavnih ali izobraževalnih namenov.

Opomba: izvzeti so samo členi in točke, ki se nanašajo na fosile. Za celotni zakon glej uradni list.
_____________________________________________________________________________ 

Zakon o varstvu podzemnih jam           

II. VARSTVO JAM

3.2. Varstveni režim

18. člen 
(varstveni režim v jami)

(1) V jami velja varstveni režim, po katerem je prepovedano:

22. odkopavati ali prekopavati sedimente, arheološke ali paleontološke plasti ter odnašati, prenašati ali poškodovati paleontološke ali arheološke predmete.

19. člen
(izjeme)

(1) Ne glede na prepovedi iz prejšnjega člena (člen 18.):

5. lahko ministrstvo zaradi znanstveno raziskovalnega ali izobraževalnega dela dovoli fizični ali pravni osebi paleontološka izkopavanja, jemanje vzorcev kamnin, mineralov in fosilov, nabiranje primerkov rastlinskih vrst in odlov posameznih živalskih osebkov v jami v skladu s predpisi, s področja ohranjanja narave;

(2) Dovoljenja za poseg v naravo iz 4., 5., 7. in 8. točke prejšnjega odstavka izdaja ministrstvo v skladu s postopkom, ki je določen v zakonu, ki ureja ohranjanje narave.
(3) Dovoljenje iz 5. točke prvega odstavka tega člena se izda na podlagi strokovnega mnenja organizacije, pristojne za ohranjanje narave.
(4) V dovoljenjih iz 4., 5., 7. in 8. točke in soglasju iz 6. točke prvega odstavka tega člena se lahko določi tudi obvezen strokovni nadzor nad posegom v naravo.
(5) Strokovni nadzor iz prejšnjega odstavka izvaja organizacija, pristojna za ohranjanje narave, ki pripravi tudi poročilo o poteku posega v naravo in o stanju jame.
(6) Stroški strokovnega nadzora bremenijo izvajalca ali izvajalko (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) posega v naravo.

Opomba: izvzeti so samo členi in točke, ki se nanašajo na fosile. Za celotni zakon glej uradni list.

Nazaj na kazalo | nazaj na članke in prispevke
Na vrh