Ankaran Luka Koper Sveta Katarina Kamp Adria

Gibanje Zelena narava

3. akcija : Ankaran - Podpora krajanom Ankarana proti širitvi 3. pomola Luke Koper ( 26.03.2004 )

Ankaran - Opozorilni shod za varovanje školjčne sipine 05.06.2004 - klikni

Ankaran - Opozorilni shod za varovanje školjčne sipine 05.06.2004

Raziskovalni tabor študentov biologije - DEKANI 2004 na Školjčni sipini - 17.07.2004

Odtok neočiščene industrijske vode v reko Rižano ( Natura2000 ? )- Koper, 30 . 9. 2004

Iniciativni odbor KS Ankaran proti gradnji tretjega luškega pomola - Ankaran, 7.12.2004

Školjčna sipina zavarovana kot naravna vrednota oblikovane narave 1.02.2005 - klikni

Okrogla miza v Ankaranu v ponedeljek, dne 17. 05. 2004 ob 19 uri
v Oš Ankaran - Regentova 4 .( izza PTT Ankaran 100 m. )

Tema:

Podpora krajanom Ankarana za varovanje morskega obrežja , za varovanje kmetijske zemlje 1. kvalitete in za zdravo okolje v Mestni občini Koper vključno z zaledjem

Povabljeni :

Direktor ZZV Celje ( Zavod za zdravstveno varstvo Celje ), Ivan Eržen bo predstavil raziskavo :
Preučevanje vpliva okolja na pojav določenih bolezni in povečano stopnjo umrljivosti prebivalcev na območju Mestne občine Koper ; kar je verjetno posledica izpostavljenosti škodljivim snovem v zraku

Iztok Geister - zagovornik narave, ornitolog in pisatelj - multimedijska predstavitev : Življenjska okolja ptic na Ankaranskem polotoku
Andrej Kapla - biolog , predstavitev redkih hroščev ( slike ) - edinih v Sloveniji , najdenih ob sipini školjk
Boris Kompare - Dr.univ.dipl.inž.gradbeništva : Na stiku med morjem in kopnim
Valter Žiža - Akvarij - Slike podvodnega sveta ob sipini školjk
Marija Mahne - organizacija raziskovalnih taborov, ( školjčna sipina je imela že preko 10.000 otrok obiska )
Peter Jerin - kemik, hortikularno drustvo ,
Anton Komat - svobodni raziskovalec in pisatelj
Andrej Sovinc - Evropski koordinator akcijskega načrta za zavarovana območja
"Parks for Life" pri Svetovni zvezi za varstvo narave (IUCN) - Sodobni pogledi na zavarovana območja
Boris Fras - predsednik eko kmetov,
Zofija Paulin - Koordinacijski odbor za čisto okolje 10.krajevnih skupnosti iz Bertokov
Robert Rogič - Društvo za varovanje okolja: Škodljivost golf igrišč
Tomaž Ogrin - Društvo za okolje, družbo, naravo in zdravje : Kaj naj storimo s prostorom?
Lucijan Korva - Onesnaževalci okolja

Okrogla miza v Ankaranu 17.05.2004

Od vseh povabljenih ni bilo g. Andrej Sovinca , g. Lucijana Korve in g. Antona Komata.

Okrogla miza je bila razdeljena na tri teme : Zdravo okolje v MO Koper, varovanje školjčne sipine in varovanje kmetijske zemlje 1.kategorije.

1 - Zdravo okolje v MOKoper
Direktor ZZV Celje ( Zavod za zdravstveno varstvo Celje ) Ivan Eržen je predstavil raziskavo : Preučevanje vpliva okolja na pojav določenih bolezni in povečano stopnjo umrljivosti prebivalcev na območju Mestne občine Koper ; kar je verjetno posledica izpostavljenosti škodljivim snovem v zraku.
Meritve so pokazale, da je koncentracija ozona v zraku previsoka. Ozon v zraku je v mestnem okolju nesporen pokazatelj onesnaženosti zraka z organskimi spojinami.
V celi MOK imamo najbolj onesnažen zrak v celi Sloveniji. To pokažejo oboljenja dihal pri otrocih. Otroci so kot neki test onesnaženosti zraka, kajti nimajo preteklosti izpostavljene v nekem škodljivem onesnaženem delovnem okolju.
Ženske v MOK so umirale zaradi rakavih obolenj (predvsem pljučnega raka) in sladkorne bolezni pogosteje kot ženske v Sloveniji.
Moški v MOK so umirali zaradi sladkorne bolezni in bolezni dihal pogosteje kot moški v Sloveniji; zaradi jetrne ciroze so umirali pogosteje kot moški v regiji Koper.
Ženske v MOK so zbolevale za pljučnim rakom, rakom materničnega vratu in rakom želodca pogosteje kot je regijsko in slovensko poprečje za ženske; ženske v MOK so zbolevale za rakom danke in debelega črevesja pogosteje kot je poprečje za ženske v Sloveniji. V MOK je za rakom je dvakrat večja obolevnost.
Vsi prebivalci MOK so zbolevali za kožnim rakom pogosteje kot je regijsko in slovensko poprečje.

Pojavljala so se vprašanja, kako, da imamo v obmorskem mestu tako onesnažen zrak. Kaj bo s turizmom ?
Kako, da otroci, ki pridejo v Zdravilišče Debeli rtič zaradi bolezni dihal , pridejo v tako neosnaženo okollje .
Omenilo se je intenzivno škropljenje vinogradov na Debelem rtiču zraven Zdravilišča in kako so otroci že tožili, da ne morejo spati. Prav tako se je omenila kemična tovarna smrti, pa premogov prah. Dve luki tako blizu, zakaj se mora tako umazane tovore prevzeti v Sloveniji, ki ima tako malo morja, obenem pa sosednja država Italija ne ve kam z morjem. Zaradi tovarne smrti se omenja še tri leta delovanja?

G.Zofija Paulin je povedala o delovanju koordinacijskega odbora 10.krajevnih skupnosti iz Bertokov.
Gre se za kemično tovarno, ki onesnažuje celo Rižansko dolino in MOKoper. Stvari se počasi premikajo, vendar se premikajo. Tudi omenjena študija ZZV iz Celja je njihov dosežek, prav tako tudi kataster onesnaževalcev v MO Koper. Gre za prostovoljno delo nekaj posameznikov. Velika večina prebivalcev MO Koper je zelo pasivna in lahkoverno pričakujejo, da jih bodo drugi odgovorni zaščitili, kar pa ne drži. Vsa pohvala g.Zofiji Paulin, da se bori za vse nas prebivalce MO Koper, potencialne bolnike za rakasta oboljenja, levkemijo in ...

Pod direktnim udarom je tudi Koper mesto kot tretje razvojno središče Slovenije. Bo treba na sprehode ob morju in morskem zraku v Piran in Istro ? Mogoče bo treba novo osnovno šolo načrtovati v bolj zdravem okolju ?
Nismo sposobni niti žive verige okoli tovarne smrti. Mrtva je že sklenjena. Nekateri govorijo, da ni hiše v Bertokih brez rakastega obolenja.

Varovanje školjčne sipine:
Gre za parcelo številka 520. Tukaj je bilo morje - plitvina, dokler ni začela luka globiti dno in odvajati ( Peter Klepec ) odvečni mulj, tako da je ta parcela nikogaršnja ali od tistega, ki jo prvi zasede ( skvoterji).

G. Iztok Geister je predstavil školjčno sipino, naravoslovno kulturo, da tudi pticam pustimo njihov prostor, ptice kot kulturni sledniki, školjčna sipina kot znamenitost Slovenije, da se pusti tako kot je ; narava si vzame sama, kar ji pripada; obstoječe stanje je kot neki tampon med Luko Koper in Ankaranom,

Biolog Andrej Kapla predstavil dve vrsti redkih hroščev ( foto) v Sloveniji in tudi v Evropi :
Clivina ypsilon in Scarites terricola, ki sta najdena ob Školjčni sipini. Povedal, da je področje še neraziskano in ga je potrebno zaščititi. Zakaj ti vrsti nista v Naturi 2000? , ker niso vedeli, da so tudi v Sloveniji.
Slovenija bi morala sama zavarovati te hrošče.

G.Valter Žiža iz Akvarija Piran povedal, da je na školjčni sipini najdeno 30 % vseh vrst polžev ( 234 vrst ), ki se jih lahko dobi v Tržaškem zalivu. Prav tako je ta sipina redkost v Sredozemlju.

G.Marija Mahne- organizatorka raziskovalnih taborov povedala, da je bilo tukaj že preko 10.000 otrok iz cele Slovenije in naj bi bilo uvrščeno v učno pot po Ankaranskem polotoku.

Varovanje kmetijske zemlje 1.kvalitete pred uničenjem z golfom:

G.Boris Fras povedal, da je treba ohraniti Ankaransko bonifiko za kmetijstvo in da golf ni primeren. Prav tako daje kmetijstvo več delovnih mest kot pa golf. Kaj bomo jedli ?

G.Peter Jerin pojasnjeval študijo Zavoda za zdravstveno varstvo iz Kopra, ki je objektivna in ne trdi , da je zemljišče neprimerno za kmetijstvo. Občina Koper narobe povzema, da je območje v celoti neprimerno za kmetijsko proizvodnjo.

G.Robert Rogič govoril o škodljivosti Golf igrišč, o uporabi pesticidov za zatiranje plevela in o sestavi pesticidov z aktivno substanco 2,4 D, ki je rakotvorna. Golf igrišča ne prinašajo ne delovnih mest ne denarja okoliškim prebivalcem. Vse skupaj je zaprto področje in pokrajina ni več Primorska ampak podobna Škotski. Zmanjšana je rastlinska biodiverziteta. Prav tako golf igrišča potrebujejo za zalivanje veliko vode ( na 1m2 = 5 mm vode ).Če hočemo iz golf igrišča spet narediti kmetijsko zemljišče je potrebno 50 do 100 let do obnovitve.
Cena za golf igrišče z 9 luknjami je 2 miljona mark.

G.Boris Kompare je povedal, da naj se Ankarančani odločijo, kaj je namembnost tega prostora . Če hočejo Ankaran kot letovišče ali kot del Luke Koper. Potrebno je varovati tudi človeka in njegovo okolje. Prav tako je omenil, da se Škocjanski zatok v takem obsegu, kot je danes ne bo mogel ohraniti, zaradi prevelikih stroškov ¨odmuljavanja ¨ in bo zato tukaj nekaj prostora za tako imenovani ¨razvoj - luške dejavnosti ¨.

G. Tomaž Ogrin je povedal, da je potrebno zavarovati to področje in da se naj se luka širi na morje. Slovenija je majhna in pazljivo je potrebno razmisliti, kaj delamo s prostorom.
Še vedno se neracionalno ravna s prostorom in smo pod velikim vplivom kapitala.

Okrogla miza je trajala do 23:30. naj omenim kot posebnost, da na okrogli mizi ni bilo niti enega novinarja, navkljub povabilu Delu, Dnevniku, Primorskim Novicam, Radiju Koper, TV Slovenija in Pop TV.

Hvala PINI za tehnično podporo.

( Koprski svetniki se zgrozili ob informaciji o oceni stanja na območju Ankaranske bonifike in od občinskih služb zahtevajo takojšnje ukrepanje.) Kaj pa onesnaženost zraka v MO Koper, kateremu se niti svetniki ne morejo izogniti ? Zakaj pa tukaj ne zahtevajo takojšnje ukrepanje ?

David Stepan
Gibanje Zelena narava

Mandrač Sv Katarina

Morska obala Slovenije obsega 43,7 km , Luka koper zavzema 1/10 morske obale Slovenije

Občina Koper ima 17,6 km morske obale, Luka Koper zavzema 1/4 morske obale občine Koper

Zakaj se Luka Koper želi širiti proti Ankaranu , namesto, da bi optimalno izkoristila sedanje površine.

Luka zdaj izkorišča le 1/3 površin. Od razpoložljivih 16 miljonov m2, jih uporablja le 4,7 miljona.

Ob 2. pomolu, kjer raztovarjajo razsute tovore - premog, bi postavili še 3. pomol za kontejnerje in avtomobile.

Krajani Ankarana in Hrvatinov se sprašujejo kje so meje širitve Luke Koper.

Dihanje na premog - veter nosi premogovniški prah po vsej okolici, po Kopru, Ankaranu, Dekanih, Škofijah, Hrvatinah - odvisno kam piha. Prav tako ima veliko število prebivalcev bolezni dihal in povečano stopnjo umrljivosti , kar uvršča celo Mestno občino Koper z zaledjem med onesnažena področja.Mesto Koper in Ankaran imata po kakovosti zraka vse značilnosti premogovniških mest .

Preberite si raziskavo : Preučevanje vpliva okolja na pojav določenih bolezni in povečano stopnjo umrljivosti prebivalcev na obmocju Mestne občine Koper - klikni

Mar si mesto Koper kot tretje najpomembnejše razvojno središče v Sloveniji res zasluži tako onesnažen zrak? . Bo treba šole in Univerzo preseliti iz tako nezdravega okolja? Kdo bo igral golf v tako onesnaženem zraku in na kontaminirani zemlji ? Kdo se gre turizem ?

Kaj pa mi prebivalci MO Koper ? Imamo pravico do čistega in zdravega okolja ?

Ko sem bil povabljen na sejo nevladnih organizacij : ¨Strategija razvoja Slovenije - izzivi prihodnosti do leta 2013 ¨( v februarju 2004 v Ljubljani - vodil dr.Dušan Plut ) sem skušal poleg zelo industrijsko onesnaženih mest v Sloveniji dodati tudi Ankaran in Koper, vendar je bil dr.Dušan Plut proti ???? Četudi je zdravstveno dokazano , da je zrak zelo onesnažen , dr.Dušan Plut še vedno ni uvrstil mesti Koper in Ankaran v onesnažena mesta. ( smo ga obvestili po e-mailu )

Ko sem omenil, da je bilo nekdaj kopališče Ankaran pri Sv. Katarini najlepše kopališče s čudovito peščeno plažo na obali in so se iz Kopra z barko vozili na kopanje, mi niso verjeli.

Bomo Slovensko obalo razprodali tujcem in pretovorni dejavnosti, namesto da bi razvijali turizem, bomo sami postali turisti in se bomo hodili kopati na hrvaško obalo.

Mar je širitev Luke Koper proti Ankaranu samo zadeva Ankarančanov ali pa cele Slovenije.

Bomo na tako majhni morski obali Slovenije dovolili , da se namesto otrok in ljudi, na pokopališču školjk sončijo kontejnerji in avtomobili ? Bomo namesto narave rajši imeli asfaltirano parkirišče, ki bo ograjeno z visoko ograjo in namesto oglašanja ptic bomo poslušali hrup luških dvigal in bagerjev. Bodo tujci še kampirali v kampu Adria ?

Krajani Ankarana naj se vprašajo , dokler je še čas, ali je razvoj Ankarana v širitvi Luke Koper ali v turizmu ?

Pokopališče školjk - peščina naj ostane takšna kot je, saj je tako najbolj zanimiva in obiskana.

Veliko ljudi pravi, saj ta peščina ni naravna, je umetna. Kaj pa so Sečoveljske soline, ki so zavarovane - so naravne ali so proizvod človeka ? Še to malo morske obale kar imamo, ne znamo paziti in zavarovati .

Mogoče pa nismo dobri oskrbniki darov Narave ?