Školjčna sipina naravna vrednota oblikovana narava

Gibanje Zelena narava

Školjčna sipina naj se zavaruje kot naravna vrednota oblikovane narave

( Zavod za varstvo naravne dediščine Slovenije kje si ? )

1.02.2005

Tretji luški pomol - res razvoj ali uničenje naravnih vrednot ?

Ker se v zadnjem času razvnema precej polemik okoli gradnje tretjega luškega pomola v Koprskem zalivu, naj omenim, da smo kot ¨Gibanje zelena narava ¨ že 17.maja 2004 pripravili v Ankaranu strokovno omizje na temo : ¨Podpora krajanom Ankarana za varovanje morskega obrežja , za varovanje kmetijske zemlje 1. kvalitete in za zdravo okolje v Mestni občini Koper vključno z zaledjem¨ . Povabilu se je odzvalo kar nekaj strokovnjakov različnih strok iz cele Slovenije. Glede tretjega luškega pomola so se oblikovala sledeča stališča : Luka Koper naj bolj učinkovito uporabi obstoječe površine. Školjčna sipina je že znamenitost Slovenije in naj se ohrani kot neki tampon - mehki prehod iz luško - industrijskega kompleksa v turistični. Luka naj se širi notri in ven proti morju ( če je potrebno do Sermina ). Škocjanski zatok se zaradi prevelikih stroškov ¨odmuljavanja ¨ne bo mogel ohraniti v takem obsegu kot je danes, zato bo tu precej prostora za tako ¨imenovani razvoj¨. Zakaj je Slovenija s tako malo morja sprejela tako umazan tovor a obenem sosednje države ne vedo kam z morjem. Tretji pomol je bil načrtovan že 45 let nazaj torej še preden so se z avtobusi vozili preko Titovega trga v Kopru in ni kot novoletni šotor , ki so ga odstranili, ker ni spadal v mestno jedro. Tretji pomol kot je načrtovan se preveč približa Ankaranu in Avtokampu Adriji ( 50 m ) in pomeni konec turizma in zdraviliške dejavnosti. Kontejnerski terminal pomeni 24 ur na dan hrup ob prelaganju kontejnerjev, vizualno onesnaženje in osvetlitev. Luška dvigala za kontejnerje na obstoječem terminalu so najvišja točka Kopra, višja od mestnega zvonika.
Kot član stranke mladih Slovenije smo na svetovni dan okolja 05.06.2004 pripravili opozorilni shod na školjčni sipini, katerega se je udeležilo okoli 30 ljudi in s katerim smo opozorili na dejstvo, da ljudje s svojimi dejanji oblikujemo prihodnost naših voda.

Koprski zaliv je majhen, reka Rižana s spodnjim delom , kjer se iztekajo neočiščene industrijske odpadne vode iz industrije na Bivju celo v vednosti okoljskega inšpektorja in Morske biološke postaje močno onesnažujejo morje na iztoku v Luki Koper. Z zasutjem in gradnjo tretjega luškega pomola bo okrnjen še zadnji del morskega ekosistema ( bibavični pas, podvodni travniki in algalna zarast ) , ki omogoča življenjski prostor veliko rastlinam in živalim, ki pomagajo pri samočistilni spodobnosti Koprskega zaliva in poskrbijo, da se v morju še kopamo. Z uničenjem tega ekosistema se bo stanje zdravja morja v Kopru, Žusterni in Ankaranu še poslabšalo. Na Ankaranski strani je že sedaj morje skoraj neprimerno za kopanje do Debelega rtiča. Dosedanji razvoj pristanišča je nekdaj najlepšemu delu Slovenske obale z najlepšo peščeno plažo v Sv. Katarini prinesel ravno nasproten učinek, da so celo iz Zavoda za varstvo narave iz Pirana , Zavoda za kulturno dediščino in Društva za opazovanje in preučevanje ptic ( Dopps ) dvignili roke ( školjčna sipina, hrošči, poloji in stari pomol ). Školjčna sipina se ponaša z vrsto hrošča, ki živi edino tukaj v Sloveniji in je zelo redek v Evropi.. Slovenija bi lahko sama zavarovala to področje z direktivo o habitatnih tipih. Zavod za varstvo narave iz Pirana smo obvestili o najdenih redkih hroščih, vendar se zaenkrat še niso utegnili odzvati. Pripravlja se preselitev hroščev v Škocjanski zatok na stroške Luke, vendar zaenkrat tega še nikjer na svetu niso izvedli, kajti ti hrošči potrebujejo specifično področje, ki jim ga zagotavlja edino poloj in pritok sladkovodnega potoka ob školjčni spini.Školjčna sipina je že znamenitost Slovenije, saj jo je obiskalo že preko 10.000 otrok iz cele Slovenije ( školjčna sipina se nahaja v sredini načrtovanega tretjega pomola) . Nekdo je v zadnjem času že postavil geodetske mejnike na školjčno sipino. Vsakodnevno ima školjčna sipina preko 100 ljudi obiska, ( otroci se radi poigrajo s školjkami, odrasli pa se sprehodijo ob morju ) kar jo uvršča med najbolj obiskane kraje na Ankaranskem polotoku.
Školjčna sipina zadostuje vsem kriterijem za zavarovanje kot naravna vrednota oblikovane krajine ( zavod za varstvo kulturne dediščine).

Kaj pravi zakon o ohranjanju narave :

Naravne vrednote:
Naravna vrednota je poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega pojava tudi drug vredni pojav, sestavina oziroma del žive ali nežive narave, naravno območje ali del naravnega območja, ekosistem, krajina ali oblikovana narava.
Naravne vrednote iz prejšnjega odstavka so zlasti geološki pojavi, minerali in fosili ter njihova nahajališča, površinski in podzemski kraški pojavi, podzemske jame, soteske in tesni ter drugi geomorfološki pojavi, ledeniki in oblike ledeniškega delovanja, izviri, slapovi, brzice, jezera, barja, potoki in reke z obrežji, morska obala, rastlinske in živalske vrste, njihovi izjemni osebki ter njihovi življenjski prostori, ekosistemi, krajina in oblikovana narava.

Definicija oblikovane krajine:

Oblikovana narava je del narave, ki ga človek preoblikuje z namenom vzgoje, izobraževanja, oblikovanja krajinskih elementov ali katerim drugim namenom in je pomemben zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti. Za oblikovano naravo se štejejo zlasti: drevoredi, botanični vrtovi, alpinetumi in drugi oblikovani ekosistemi.

Na Ankaranskem polotoku sta kot naravna vrednota oblikovane narave zavarovana drevored cipres in park ob nekdanjem Sv. Nikolaju.

V Ankaranu - parcela številka 502 ( školjčna sipina ) : imamo fosile, školjčno sipino na morski obali, rastlinske in živalske vrste, njihovi izjemni osebki ter njihovi življenjski prostori; poloje, muljasto dno, morsko laguno, ekosistem in neraziskani del flore in faune. ( vzgojni in izobraževalni namen - učilnica v naravi ).

Valter Žiža iz Akvarija Piran je povedal, da je na školjčni sipini najdeno 30 % vseh vrst polžev ( 234 vrst ), ki se jih lahko dobi v Tržaškem zalivu. Prav tako je ta sipina redkost v Sredozemlju. G.Marija Mahne- organizatorka raziskovalnih taborov je povedala, da je bilo tukaj že preko 10.000 otrok iz cele Slovenije in naj bi bilo uvrščeno v učno pot po Ankaranskem polotoku. Biolog Andrej Kapla je predstavil dve vrsti redkih hroščev v Sloveniji in tudi v Evropi : Clivina ypsilon in Scarites terricola, ki sta najdena ob Školjčni sipini. Povedal, da je področje še neraziskano in ga je potrebno zaščititi. G. Iztok Geister je povedal, da tukaj prezimuje veliko ptic in bi bilo potrebno to zaščititi kot naravoslovno kulturo, da tudi pticam pustimo njihov prostor - ptice kot kulturni sledniki.
Prav tako " čaka " na zavarovanje stari pomol v Ankaranu in na proslavitev 100 letnice.
Zakaj sta oba : Zavod za varovanje narave iz Pirana in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije iz Pirana najprej leta 1994 kot en zavod zavrnila soglasje za tretji pomol, leta 2003 pa v strokovnih podlagah in naravoslovnih smernicah ignorirata tako pomembno omenjeno področje in ¨brez pripomb ¨dajeta zeleno luč za gradnjo tretjega pomola .
Zavod za varstvo narave iz Pirana celo priznava, da so podatki o stanju morskega dna , prisotnost in razporeditev rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipih med Sv. Katarino in in mejnim prehodom Lazaret skromni, zato objektivna ocena stanja ni možna.
Morsko dno med Sv. Katarino in drugim pomolom Luke Koper pred školjčno sipino je neraziskano. S tako malo morskega obrežja , kjer se pripravlja tako velik poseg v morski ekosistem ( gradnja tretjega pomola in marine ), je omenjeno delovanje obeh zavodov " zaskrbljujoče " ( brez nobene študije obstoječega stanja in popisa habitatnih tipov ) . Muljasto dno, bibavični pas pred školjčno sipino in Sv. Katarino je zadnji filter, ki čisti morsko vodo v Koprskem zalivu.Pri čiščenju je najbolj pomemben bibavični pas.
Posledice gradnje tretjega pomola , poglobitve morja na 15 - 20 metrov in uničenje podvodnega ekosistema, bodo drastične in bodo kvaliteto zalivske vode še poslabšale.
Ponuja se priložnost, da reki Rižani vrnemo " dostojanstvo " , jo osvobodimo luške ograje in ji vrnemo staro strugo ( glej slike spodaj : stare slike Istre ). Reka Rižana spada v evropski projekt Natura2000. Reka Rižana pokriva 80 % potreb Slovenske Istre s pitno vodo. Delte - izlivi rek v morje so najbogatejša področja z morskim življem. Zdaj se reka Rižana izliva v morje v Luki , kjer je bencinski terminal. Po zakonu o vodah, je javno dobro cc 15 metrov na vsako stran vodnega zemljišča reke. Luka Koper se lastnini in lahko bi se čisto reko Rižano speljalo v tretji bazen ob premogovnem terminalu ob školjčni spini po vzoru reke Mirne v Istri. Bil bi prost dostop do morja.
Ko so pred leti dali zeleno luč za premogovni terminal, niso pričakovali, da bo zrak še močneje onesnažen v samem mestu Koper in Žusterni kot pa Ankaranu. Z gradnjo tretjega luškega pomola in uničenjem podvodnega ekosistema v Ankaranu bo morje bolj onesnaženo v Kopru kot pa v Ankaranu. Slovensko morje in le nekaj kilometrov morskega obrežje je preveč dragoceno, da bi ga kar tako uničevali. Mandrač v Sv. Katarini in peščeno igrišče so še edini naravni dostop do morja na odprt prostor in bi ga bilo potrebno zavarovati pred pozidavo in ga nameniti za ljudi. Kar je za Izolo San Simon in Svetilnik je za Ankaran, okoliške vasi in zaledje zaliv v Sv. Katarini. Koper žal ne premore več takega prostora. Potrebno se bo sprijazniti, da je pristanišče Koper omejeno s svojim prostorom. Kakovost življenja in razvoj se meri tudi z kakovostjo prostora v katerem živimo. Z nasprotovanjem tretjemu luškemu pomolu , gre za ohranitev Slovenskega morja in zdrave kulturne krajine, ki so nam jo naši predniki znali očuvati in jo imamo samo v posodo. Vsa pohvala krajanom Ankarana , da tako srčno branijo Slovensko morje in Koprski zaliv pred uničenjem. Vsekakor upajmo, da so mimo časi, ko se je gradilo kar tako mimo volje ljudi v imenu razvoja in nacionalnega interesa. Nova vlada pravi, da bo spoštovala zahteve okolja in okoliških prebivalcev. Školjčna sipina se naj zavaruje kot naravna vrednota oblikovane krajine.

David Stepan
Gibanje Zelena narava

Opis Školjčne sipine in poloja - Iztok Geister

Dnevno preplavljeno in vsak dan znova osušeno peščeno ali glineno obrežje imenujemo poloj. V plitvih zalivih se odlagajo naplavine najdrobnejših peščenih delcev. Mulj je na površini videti sivorjave barve, v spodnjih plasteh pa je zaradi železovega sulfida črn. Spomladi se med oseko osušeni mulj segreje do 30 C, ob plimi, ko je pod vodo, pa ima le kakih 15 C. Takšne vsakodnevne spremembe temperature terjajo od organizmov posebno vzdržljivost. V sušnih obdobjih, ob nizki plimi in vetrovnem vremenu se naplavina v zgornjem sloju osuši in prekrije jo značilna luskasta skorja. Življenjski prostor tedaj diha skozi razpoke.
Značilne rastline poloja so slanuše, slanoljubne rastline, ki pionirsko naseljujejo takšne naplavljene kopnine. Dnevno preplavljene predele naseljuje predvsem osočnik, trajnejše okopnine po zgradbi osočniku podobni členkar, lobodka in lobodovec, na višjih predelih, kjer slanost zagotavlja le še morski pršec, se razrašča trava, imenovana močvirska slanovka, vmes pa so pogoste zaplate lobode. Muljasti poloj je tako po številnosti osebkov kot po pestrosti vrst izjemno bogato življenjsko okolje. Strokovnjaki so izračunali, da živi na površini poloja velikosti nogometnega igrišča toliko živih bitij, kolikor je ljudi na zemlji. Najpogostejše so različne, v mulj zakopane nižje živali, kot so polži, školjke in kolobarniki. Peščenega črva ali arenikolo odkrijemo po kupčku nitasto oblikovanega blata na površju poloja. V obliki črke U v mulj zakopan črv iz načrpanega blata posrka in prebavi organizme, peščene delce pa na drugem koncu telesa izloči na površje. S takšnimi kolobarniki se prehranjujejo številni pobrežniki, ptice, ki se ustavljajo na polojih med selitvijo, nekatere prezimijo, nekatere pa tudi gnezdijo. Ena takšnih je polojnik, ki je ime dobila prav po svojem življenjskem okolju. Posebna zanimivost obiskanega območja je tako imenovano pokopališče školjk. To iz ohišij školjk in polžev sestavljeno sipino je z izpiranjem peščenega nasutja, nastalega pri poglabljanju morja, ustvarila bibavica. Na njej je bilo ugotovljenih 234 vrst mehkužcev.
Kulturološko je poloj pomemben kot iz naše zavesti popolnoma izrinjeno življenjsko okolje, značilno še prav posebej za rečna ustja, kakršno je rižansko, ki pa je popolnoma degradirano. Školjčna sipina je svojsko in še ne raziskano življenjsko okolje, edinstveno na slovenskem morskem obrežju in hkrati enkratna učilnica v naravi .

Školjčna sipina - najbolj obiskan kraj na Ankaranskem polotoku

Na starih slikah Istre se lepo vidi, da je ustje reke Rižane ob današnjem desnem razbremenilniku reke Rižane

Plave pikice - desni razbremenilnik, pink - sedanja struga, rdeči x - točka, kjer reko Rižano na mrtvo ubijejo z izpusti neočiščene industrijske odpadne vode vseh tovarn na Bivju in komunalnih vod pod križiščem Ankaran, direktno v reko polno cipljev;