Mnoge ogrožene in zavarovane živalske vrste so tu našle svoje zatočišče pred uničujočim mestom. Nekatere ogrožene populacije na primer rogač (Lucánus cérvus) se so lahko poljubno namnožile in na tem območju ne čutijo ogroženosti.
Sesalci (Mammalia) so omejeni načeloma na gozdne površine včasih pa se divjad približa tudi človeškemu okolju beloprsi jež (Erinaceus concolor), gozdna rovka (Sorex araneus)... Vsako leto najdemo ob cestah tudi nekaj povoženih divjih živali; navadna krastača (Bufo bufo),...
Med tukajšnje bolj ogrožene spadajo plazilci (Reptilia), ki v ljudski miselnosti še vedno veljajo za človeku nevarne živali. Mnogokrat lahko naletimo na kuščarice (Lacerta), na travnikih pa pogosto srečamo navadnega goža (Elaphe longissima), slepca (Anguis fragilis).
Posebno pozornost vzbujajo ptice (Aves), ki s svojim oglašanjem pričarajo čutovito vzdušje. Nočno življenje vsekakor popestrijo sove, polh (Glis glis), podlasica (Mustella sp.) idr.
Tudi žuželke so si izborile velik delež kozjanskega področja, saj imajo dovolj naravnega okolja za razmnoževanje in prehrano. Med letečimi žuželkami lahko najhitreje opazimo metulje (Lepidoptera), če pa je opazovalec pozornejši, pa se talne žuželke hrošči (Coleoptera), mravlje (Formicidae) in druge kar vrstijo. Tudi druge talne živali pajki (Araneae), suhe južine (Opiliones), stonoge (Myriopoda)... in njihove ličinke predstavljajo pomemben člen v prehrani višjih živali.
Živali imajo dobre pogoje, saj človek ne posega v njihovo okolje pogosto niti fizično niti kemično. Poleg tega je okolje vsestransko razgibano in živali najdejo dovolj skrivališč za svoje habitate. |
