Prav tako kot celotno kozjansko, je tudi Kalobje zelo hribovito okolje. Prav takšna reliefna pestrost skorajda popolnoma onemogoča razvoj industrije in sodobnejše infrastrukture, kar pa ni edini razlog za ogromno pestrost flore in favne tukajšnjega ozemlja. Velik delež k ohranjanju pestrosti flore dodajo tukajšnji prebivalci sami, saj so s predvsem naravnim in preudarnim kmetovanjem posegi v okolje le minimalni. Prav na območju Kalobja in širše okolice lahko najdemo tudi nekatere zavarovane rastline, kot na primer kranjska lilija (Lilium carniolicum) in živali - rogač (Lucanus cervus).
Po fitografski razdelitvi spada velik del kozjanskega v predalpsko območje, le vzhodnejši predeli pa segajo v subpanonsko območje. Je pa kozjansko prehodno področje med alpskim in subpanonskim območjem.
Terciarne kamnine predstavljajo osnovno podlago kalobškega površja, med katerimi so predvsem mehki karbonatni sedimenti (lapor, ilovica). Trše starejše kamnine so južneje, kjer se raztezajo tudi višji vrhovi (Bohor 1024 m). Zaradi bogate podlage je zemlja zelo rodovitna, pogoji za razne kmetijske panoge, prevsem vinogradništvo, pa zelo dobri.
Več kot polovico površja pokrivajo listnati gozdovi. Večinoma se raztezajo bukovi gozdovi (Fagus sylvatica). Bukvi delajo družbo tudi hrast (Quercus sp.), kostanj (Castania silvatica), gaber (Carpinus sp.) idr. Neredke so tudi rastline iz družine borovk (Pinaceae), ki navadno tvorijo le manjše združbe.Podrast v marsikje prerašča robidovje, orlova praprot, dvolistna senčnica, črnilec (Melampyrum sp.), podlesna vetrnica (Anemone nemorosa), krvomočnica (Geranium sp.)...
Kjer je gozd izsekan se raztezajo suhi travniki, ki pa se zaradi slabe izrabe opuščajo in zaraščajo.Že pogled na suhe travnike pove, do so travniške združbe zelo pestre. Razne vrste trav (Poaceae) so nepogrešljiv predstavnih suhih rastišč, z njimi pa tudi paraziti kot na primer pojalnik (Orobanche sp.). Čez leto se zvrstijo še premnoge druge vrste. Naj naštejem nekaj najpogostejših: ivanjščica (Leucanthemum sp.), trpotec (Plantago sp.), kukavice (Orchis sp.), travniška kadulja (Salvia pratensis), regrat (Taraxacum sp.), jetičnik (Veronica sp.), lučnik (Verbascum sp.),...
Grmovnice kot so jerebika (Sorbus aucuparia), brin (Juniperus sp.), šipek (Rosa sp.), brogovita (Viburnum sp.), idr. najdemo na obrobjih gozdov ali na opuščenih travnikih.
Na samih travnikih lahko čez vso leto nabiramo zdravilna zelišča, ki imajo ugodno geografsko, klimatsko in ekološko lego. Na različnih rastiščih lahko najdemo različne vrste: materina dušica (Thymus sp.), dobra misel (Origanum vulgare), slezenovec (Malva sp.), rman (Achillea sp.), lapuh (Tussilago farfara), gadovec (Echium vulgare), črni bezeg (Sambucus nigra),... |
