Tetragramaton

Tetragramaton je v kabalistični shemi simbol procesa in posameznih stopenj razodevanja. Ta simbol je torej opis dinamičnega procesa, v katerega je izredno tesno vpeto v naše dojemanje delovanje sveta. Res je! Vsa zahodna miselnost izhaja iz zakonitosti tetragramatona in njegove izredno enostavne sheme. Mogoče je zahod tehnološko tako uspešen tudi zaradi čistosti sistema, kateri nam je položen v zibelko že ob rojstvu.

V židovskem izročilu je tetragramaton ena najpomembnejših in najstarejših zadev. Tudi v krščanstvo in mnoge zahodne veje okultizma in misticizma se je prenesel. dasiravno je otrej na Zahodu povsod prisoten, različne veje zahodnega znanja Tetragramaton obravnavajo iz različnih zornih kotov. Tetragramaton je formula. Kakšna formula? To je formula procesa razodevanja, notranja modrost procesa, ki poteka neprekinjeno v večnem trenutku sedaj. Vas to bega? Kar navadite se na takšne in podobne zanke. Da bi lahko vsaj približno dobili umsko sliko razodevanja božanstva, se moramo večkrat podati iz varnega zavetja simbolne logike. Proces razodevanja opazujemo že nešteto rodov in zato je nastala precej obširna zbirka poskusov interpretacije. Osebno sem proti preveliki zapletenosti, zato sem se naslonil na biblijsko izročilo in ga očistil nepotrebnih okraskov. na tem mestu vam je na voljo uporabno zgoščena osnova o tej pomembni formuli.

Dinamično razodevanje : linearna emanacija

Tetragramaton je formula tega, kar prepoznavamo kot aktivni poseg božanstva (kako kdo reče temu, je čisto nepomembno). Različne religije in iz njih izhahjoči filozofski sistemi zadeve imenujejo tako ali drugače. Mnoge so transkripcijo formule napačno prevedle z Bog. Formula je pravzaprav prvi aktivni princip razodevajočega božanstva, nikakor pa ne božanstvo samo. V Ognju Življenj sem zadeve imenoval po domače in vse skupaj poenostavil na optimalni minimum. Saj se vendar nočete izgubiti v gozdu interpretacij!

Dinamično razodevanje

Dinamično razodevanje je neprekinjen proces, pri katerem se razodevata čas in prostor v nek urejen sistem. Razodevanje je trenutno, vendar je zavoljo omejenosti naših čutil navidezno linearno. Strokovno se reče temu Teorem kontinuiranega razodevanja objektivne realnosti. Kaj to pomeni? Tako prostor (levo-desno, gor-dol, naprej-nazaj), kot čas (včeraj, danes, jutri) sta komponenti razodevanja. Ta proces je navidezno neprekinjen in večen vsled našega dojemanja časa in prostora. V bistvu je vse, kar je bilo, kar je in kar bo že razodeto, vendar se proces razodevanja še ni zaključil. Človek s svojo zavestjo dojema samo zaključek procesa, nikakor pa ne more s čutili in tehničnimi sredstvi (tehnika tako ali tako samo "podaljšuje" čutila in fizične sposobnosti) zajeti celote, ker ta instrumentarij deluje zgolj v okviru čas-prostora. Čas-prostor ni nič drugega, kot gibanje, zgoščena energija in njuna medsebojna interakcija. Čas se razodeva skozi gibanje, ki ravno skozi  čas dobi svoj smisel. Energija pa se razodeva skozi različne faze zgoščevanja in preoblikovanja, kar ponovno razodene čas. Kje je potem Bog? Bog je celoten čas-prostor, je del vsega, je v vsem in je tudi izven vsega. Kako pa Bogu čas teče? To vprašajo samo omejeni ljudje. Bogu čas ne teče, kajti Bog čas ustvarja. Vendar kako? Ustvarja ga v večnem trenutku sedaj. Čas in prostor ter s tem povezana energija različnih oblik so ustvarjeni v trenutku, kajti en brez drugega ne morejo. Oblika manifestiranja časa in prostora pa je podvržena delovanju elementov tega čas-prostora. Proces razodevanja gre v glavnem skozi štiri temeljne faze, ki obstajajo sočasno, a občutek prej ali kasneje je človekova anomalija. Ni nekih božjih, angelskih, duhovnih in podobnih ravni, svetov, sfer ipd. krame. Seveda tajkoj sledi nagradno vprašanje: "Je Bog dober in pravičen?" Bog ni niti dober, niti pravičen, ker enostavno je. Je mogoče Bog slab ("Grrr-HERETIK!!" - že slišim vaše krike!)? Ne, niti slab ni, kajti dobro in slabo je stvar trenutnih okoliščin v omejenem čas-prostoru in je čista človekova pogruntavščina. Bog je popoln in popolne stvari niso ne dobre, niti slabe. 

Simbol Teragramatona je v bistvu poskus končnega, da nekako poskuša razumeti procese neskončnega. Zakaj obstajajo štiri ravni bivanja? Preprosto, celoten sistem je pač tako zastavljen, da se ravno na ta način izteče.  Eš Ha'Haim temelji na dejstvu, da človek ni oddvojen od Boga, je v bistvu del božjega razodevanja in božjega telesa. Naloga metode je samo, da človek to spozna in to spoznanje uporabi v konkretni vsakdanjosti.

Linearna emanacija

Ta teorija temelji na zaporedju razodevanja. Torej, najprej je bila točka, zatem dve točki, pa ploskev, zatem materija, gibanje in čas itd... vse do otipljive realizacije. Ta mehanizem je sicer logičen, vendar ni natančen. Po tej teoriji faze, katera je mimo,  ni več. V praksi to pomeni, da ni več vzroka vašega ali mojega rojstva, ker se je posledica že zgodila. Takšno gledanje na realnost hitro pripelje do skušnjave, da človek sebe razglasi za boga (v našem tehničnem smislu, da ne bo pomote, zato sem pisal z malo začetnico), ker pač boga več ni, saj ga ta sistem linearnosti ne potrebuje. Mnogo filozofij se napaje iz te teze. Ker človek zavoljo zgodovinskih okoliščin in svoje gentike potrebuje boga, ga pač naredi, v skrajnem primeru kar sebe razglasi za boga. To pa rado rodi precej nevarna razmerja. Na tej osnovi se porodi še ena skrajnost - bog je nekaj izven naše realnosti, torej ni povezan z nami. Ta interpretacija pa hitro najde posrednika med dobrim stričkom bogom in porednim človečkom. Seveda pa posredništvo ni brezplačno, zato so se rodile instutucije, ki imajo vedno dvojno naravo. Tako se je rodil sistem greha, kazni in nagrad, recimo temu družbeni moralni sistem. Linearna emanacija potrebuje dvojnost, saj le tako lahko razloži gibljivost sveta okoli nas. S tem se med tako ali drugače oddvojenega boga in človeka (ter ostalo realnost) postavi še en stric z rogi in dermatološkimi težavami, ki sliši na ime Hudič. Po tej teoriji so ravni bivanja, katere so predstavljene s simbolom Tetragramatona, medsebojno ločene. Že sam občutek oddvojenosti od boga (ali narave, ipd) ljudi spravlja v nelagodnost in vse mnoge tradicionalne metode imajo za cilj premagovanje te oddvojenosti. Sicer pa, ako mi ne verjamete, lahko vidite posledice okoli sebe. Vzemite v roke kakšno knjigo o katerem od tradicionalnih konceptov samorazvoja in jasno vam bo, o čem govorim. V tej shemi se pojavi še ena stvar, ki ni tako nedolžna - verski in ideološki fanatizem. POnovno se vsedite pred TV in jasno vam bo...

Ravni bivanja

Že samo ime Tetragramaton že pove, da gre za nekaj tetra (ne kot tetrapak :-)). Beseda pomeni četveroslovje, kar sem že omenil (hm... če bi uporabljal ta lep slovenski izraz, bi me duhov(it)neži še težje prenašali).  Katere so te štiri črke? To so hebrejske črke z imeni  Jud, Hei, Vau in še en Hei - Jehava, izgovorimo tudi Jahve ali Jehova. Omenil sem že, da se v nekaterih verskih ločinah ta beseda prevaja kot Bog, kar je huda potvorba resničnega stanja. Za razliko od večine zahodnih duhovnih tradicij Ogenj Življenje sledi izvorni kabalistični ideji, katera je najlepše predstavljena z Jakobovo lestvijo. Po njej so ravni bivanja / razodevanja medsebojno prepletene in se delno prekrivajo. To je popolnoma v skladu s principom dinamičnega razodevanja. Razodevajoč Univerzum je celota.

Vse te ravni so, kot neprestano ponavljam, medsebojno prepletene. V nadaljevanju bom navedel nekaj temeljnih lastnosti vsake ravni. Pomnenje njih je silnega pomena za resen osebnostni razvoj. Saj ni težko, ker so navedene ideje že v vas in se jih boste samo spomnili.

Olam Acilut

Olam Acilut v prevodu dobesedno pomeni Svet Bližine. Seveda se vprašamo, kakšna bližina neki? Predstavlja bližino božanskemu, izvoru prvobitne volje Kav. Tej ravni pravimo tudi zagrinjalo luči, kjer se odseva podoba Boga (ne te besede smatrati kot ime strička z brado, ki s palčko malce čara, temveč naj vam pomeni VSE iz VSEGA in v VSEM). Kabalisti pravimo, da Boga ni moč uzreti z očmi, lahko pa uzremo samo njegov odsev. Simbol tega odseva je protogen Adam Kadmon (to je stric, ki je tudi teta in istočasno ni niti stric, niti teta, pa še brade ali jošk nima). Vam ni jasno? Meni tudi ni bilo. Ta raven bivanja je izvor vseh idej, pravzaprav je seme vsega, kar obstaja. To je nekakšno kozmično jajce, ki je v neprekinjenem trenutku izvalitve (mogoče pa ideje o kozmičnem jajcu niti niso tako tupe). Zakaj človek ne more videti Boga z očmi? To logično. Tudi časa ne moremo videti, kajti živimo znotraj čas-prostora, vendar lahko vedno zaznamo posledice obstoja časa. Z Bogom je podobno. Mi smo del Boga, zato ga pač ne moremo videti. Božanstvo pač ni s presketajočo statiko obdarjen stric, ki svojo slabo voljo po prekrokani noči stresa na ljudeke.

Barva Olam Aciluta je po tradiciji bela. Elementarni princip je OGENJ. Hebrejska črka Jud, s katero to sfero povezujemo, je simbol semena, kali, razvoja možnosti in tudi volje kot procesa. Vedeti morate, da je ta sfera prisotna tudi tukaj in sedaj, saj ni ločena od ostalega dela Boga. Nikakor pa te sfere ne moremo ENAČITI z božanstvom, kar je moč zaslediti v mnogih, predvsem zahodnih kabalističnih knjigah. Takšno posploševanje hitro privede do napačnih interpretacij in napačno usmerjenega samorazvoja. Še ena zanimivost... Ime Acilut se piše brez določnika Ha, kar še dodatno potrjuje tezo o večnem, a neotipljivem izvoru razodevanja realnosti, oziroma tistega, kar je bilo, kar je in kar bo.

Olam Ha'Bera

Olam Ha'Bera se razodeva iz središča Olam Aciluta. Sama besedna zveza pomeni Svet Ustvarjanja. Kakor hitro je ideja, obstajajo tudi vse možnosti za realizacijo te ideje. Raven Ustvarjanja je tisti del procesa, kjer se ideje oblikujejo, zato se z razodevanjem te ravni začne tudi Biblija. Geneza, poglavje 1 ni nič drugega, kot razumu najbližja intepretacija razodevanja Olam Ha'Bere. Ker ta sfera še ni znotraj čas-prostora, smo prisiljeni uvajati ideje prej in kasneje, čeprav se vse dogaja v večnem trenutku sedaj. V tej sferi "biva" človeštvo kot kolektivna oblika bivanja. Sicer pa že prva besede Biblije razkriva skrivnost razodevanja Olam Ha'Bere iz SREDIŠČA Olam Aciluta.

Olam Ha'Beri je pripisana sinje modra barva in elementarni princip vode. Črka Hei, ki v simbolu tetragrama predstavlja Olam Ha'Bero, se zapiše HH. Sam zapis kaže na njen dvojni značaj. Grafična oblika črke pa nakazuje sprejem, torej prelivanje vase.

Olam Ha'Jecira

Iz središča Olam Ha'Bere se razodeva sledeča raven razodevanja, sfera Upodobitve. To je več kot logično, kajti po ustvarjanju nečesa mora to nekaj dobiti še dokončno obliko. Ta sfera povezuje abstraktno in dejavno, kajti črka Vau, pripisana tej sferi je v gramatiki veznik. Piše se VV, torej ima prav tako dvojni značaj, kar je ena od značilnosti človeškove individualne zavestnosti. Ta sfera je svet čustvovanja, miselnih procesov in spomina (tako individualnega, kot kozmičnega) in v tej sferi se začne razodevati čas-prostor. 

Pripisana barva je vijolična, a elementarni princip je zrak (zrak povezuje nebo in zemljo). Olam Ha'Jecira je sfera povezovanja, kajti ravno skozi to sfero človek poveže zemeljsko z božjim. Ravno neupoštevanje tega načela je v zahodne sisteme samorazvoja prineslo toliko človeka nevrednih dejanj.

Olam Ha'Ašeja

Besedna zveza pomeni svet dejanj, tudi svet otipljive zemlje. Skratka, to je zadnja faza razodevanja, ki izbruhne iz središča Olam Ha'Jecire v svoji obliki časa-prostora-energije-gibanja. V tej ravni delujejo naša čutila. V dejavni svet otipljivih stvari so usmerjeni zavestni procesi naše egozavesti. Čas se dogaja samo egozavesti in čutilom. V tem času je tudi gibanje in pojmi, kot so sedaj, včeraj in jutri so del skrajne točke razodevanja. Materialni svet ni nobena ječa za dušo ali bog ne daj, kakšna pogruntavščina strička z rogi. Ves materialni svet, z vsem dobrim in slabim (dobro & slabo je vendar proizvod družbe) je del enega popolnega razodevanja. Tej sferi ustreza človeško telo in vse, kar ga veže na dejavni svet. Ker je dejavni svet zadnja postaja razodevanja, v njem velja največ različnih zakonov, je od vseh ravni najbolj zapleten in seveda najkompleksnejši. Tod je Bog najtežje spoznan, kajti najmanj je očiten. 

Brva, pripisana tej ravni bivanja je rdeča, kar je barva krvi. Kri je namreč simbol zemlje in otipljivosti. Hebrejsko je kri Dem. Pripisana črka je zadnji Hei, torej imamo ponovno idejo sprejemanja. Poigrajte se malce s črkami, ki tvorijo Tetragramaton in jasno vam bo, zakaj v Genezi piše: "In bog je ustvaril človeka po svoji podobi". Vse skupaj potem položite na Jakobovo lestev in osupnili boste...

Vendar pa morate vedeti, da vse štiri ravni obstajajo tukaj in sedaj. V dejavnem svetu so enako pristoni zemeljski, zračni, vodni in ognjeni principi. Tega nikoli ne pozabite, sicer boste naredili enake napake, kot so jih že mnogi.

Zaključek

Predstavil sem vam samo osnovne stvari, ki kljub svojemu skromnemu obsegu prinašajo močan in uporaben temelj za nadaljne delo. Upam, da sem navedel dovolj podatkov, da pridobite pravi občutek, kaj tetragramaton predstavlja v okviru kabalistične metode osebnostne rasti in predvsem, katerim pastem se na tej poti izogniti.

Nikakor ne smete zaupati različnim visoko zvenečim nazivom, ki so tako popularni med zahodnimi kabalističnimi in / ali okultnimi skupinami. Pravi kabalist deluje zase in za druge samo toliko, kolikor mu omogoča, da svoj razvoj popelje na naslednjo stopnjo.