Eurostar je prvi mednarodni potniški hitri vlak, namenjen pa je za hitro povezavo med Londonom in mesti na evropski celini (predvsem s Parizom in Brusljem) skozi predor pod Rokavskim prelivom. Je tudi eden najdaljših potniških vlakov na svetu, saj meri skoraj 400 m v dolžino ter ima 18 potniških vagonov.
Želja povezati evropsko celino z Britanskim otokom sega že v
začetek 19. stoletja, gradnjo predora pa so prvič začeli leta 1880 in zgradili skupno
3600 metrov predora, vendar pa se je ta ustavila zaradi nasprotovanja nekaterih Angležev
(politični in nacionalni razlogi). Graditi so hoteli še leta 1922 in 1974, vendar se je
obakrat ustavila.
V 80. letih sta francoska in britanska vlada potrdili načrtovano dvocevno shemo predora in financiranje iz privatnih virov. 1986 je bila ustanovljena družba Eurotunnel, ki naj bi zgradila predor in ga upravljala naslednjih 55 let. Tako se je vrtanje pričelo decembra 1987. Gradnja je bila zelo zahtevna, v letih 1990 in 1991 pa so prebili vse tri predorske cevi. 6. maja 1994 je bil predor slovesno odprt.
Predor je dolg 50 km in je sestavljen iz treh cevi. Obe glavni cevi sta 30 metrov narazen in imata 7,6 metra premera. Med njima teče manjša servisna cev s 4,6 metra premera (glej sliko desno). Vse cevi so med sabo povezane vsakih 375 m, vsakih 200 m pa je med glavnima cevema cev za izenačevanje zračnega pritiska. Cevi so povprečno 45 m pod morskim dnom, vse pa imajo dobro prezračevanje z ohlajevalnimi napravami, močne črpalke vode v primeru poplavljenja ter protipožarno opremo.
Na vsakem koncu predora je velik terminal (v Dovru ter v Calaisu, ta je štirikrat večji). Predor namreč tudi nadomešča trajektne povezave med Anglijo in Francijo. Zato med obema koncema predora vozi poseben vlak Le Shuttle, na katerega se zapeljejo cestna vozila. Čas potovanja od perona do perona je 35 minut, kar je skoraj trikrat manj kot z običajnim trajektom.
Cena izgradnje predora je bila izredno visoka, kar nekajkrat višja od prvotnih napovedi, namreč kar 15 milijard (današnjih) evrov. Vendar pa je Evrotunel vsekakor v vseh pogledih vrhunski tehnični dosežek konca 20. stoletja.
Eurostar je svojo prvo uradno vožnjo skozi Evrotunel opravil 14. novembra 1994 in s
tem začel svojo službo kot povezovalec treh evropskih prestolnic Londona, Pariza in
Bruslja.
Eurostar izhaja iz francoskega hitrega vlaka TGV,
čeprav je precej prirejen, saj mora potovati skozi tri različne energetske in signalne
sisteme. Je tudi drugače oblikovan, saj je nos prirejen za vožnjo po predoru, zato ima
obliko račjega kljuna. Kot že povedano je Eurostar najdaljši potniški vlak na svetu
(kar se vidi na sliki levo, ko Eurostar sega čez več ovinkov daleč nazaj). To pa je
zaradi kapacitete. Ker je Evrotunel le dvotiren, povrhu pa še edina kopenska povezava med
Britanijo in Evropo, se tu že vidi ozko grlo. Ker je število vlakov skozi predor
omejeno, mora biti vsak kar se le da dolg (vendar ne daljši kot 400 m, ker je to
omejitev dolžine peronov na postajah). Tako gre lahko na en Eurostar kar 800 potnikov,
kar je kar za nekaj običajnih potniških letal. Tako upajo, da ne bo prišlo do velikih
problemov, ko bo Evrotunel dosegel točko, ko ne bo več možno dodajati novih vlakov v
vozni red.
Eurostar lahko vozi s hitrostjo 300 km/h, vendar le na hitrih progah, ki pa so trenutno le v Franciji in Belgiji, v Angliji pa še ne. Tam na običajnih progah dosega največ 160 km/h. Skozi Evrotunel vozi s hitrostjo 160 km/h, tako da ga prevozi v dvajsetih minutah. Še največji problem je v izredno zastareli progi med Evrotunelom in Londonom, kjer vlak dobiva električni tok iz tretje tračnice z napetostjo 750 voltov (na hitrih progah v Franciji je napetost 25000 voltov). Za tako močan motor, ki ga ima Eurostar, je bil to vir velikih problemov, saj se je motor iznenadoma izklapljal. Sicer so problem deloma rešili, vendar pa vlak vseeno ne sme prehitro voziti, kajti potem bi motor prevzemal preveč električnega toka in bi le-ta izpadel.
Eurostar je mednarodni vlak v pravem pomenu besede, saj je potovanje z njim bolj podobno potovanju z letalom. Na postajah so posebni peroni za Eurostar s posebnimi procedurami ter tudi rentgenskim pregledom oseb in prtljage (čeprav hitreje kot na letališčih), osebje pa mora znati vsaj štiri jezike (angleško, francosko, nemško in nizozemsko). Eurostar danes močno konkurira letalom, z izgradnjo proge med Evrotunelom in Londonom pa bo verjetno letalski promet med tremi prestolnicami verjetno bolj ali manj ukinil (podobno kot je vlak Thalys to naredil med Parizom in Brusljem).
Danes Eurostar končno deluje profitabilno, saj ima
dovolj prometa, kar v prvih letih delovanja ni bilo tako. Najprej je bil tudi precej
netočen, danes pa zagotavljajo zastonj povratno vozovnico, če vlak zamudi več kot pol
ure. Sicer traja vožnja med Londonom in Parizom tri ure, kar pa še ni popolnoma
tekmovalno z letalskim prometom. Problem je v zastareli progi med Londonom in Evrotunelom
(med Evrotunelom in ostalimi kraji na celini, kamor vozi Eurostar, je hitra proga). Zato
se načrtuje izgradnja nove hitre proge med Evrotunelom in Londonsko postajo St Pancras.
Ker samo podjetje Eurostar zaradi premajhnega dobička še ne more sodelovati v
financiranju te proge, bo zato večji del denarja zagotovila britanska vlada, ampak samo
za progo do zunanjega obrobja Londona. Ta odsek naj bi bil zgrajen do leta 2003. Vendar
projekt predvideva tudi izgradnjo predorov pod Londonom do postaje St Pancras, kar naj bi
bilo zgrajeno štiri leta kasneje. S prvim odsekom se bodo potovalni časi skrajšali za
dvajset minut, z izgrajenimi predori pod Londonom pa še za dodatnih 20 minut. Tako bi
lahko prišli iz Londona v Bruselj v 2 urah, iz Londona v Pariz pa 2h 20min,
s čimer bi praktično izločili potrebo po letalskem prometu med temi mesti.
Proga sama naj bi potekala tudi ob avtocesti podobno kot v Franciji, z njo pa bi prepolovili čas potovanja med Londonom in Evrotunelom. Zgrajena naj bi bila za hitrosti do 270 km/h, precejšen del pa bi naj potekal po predorih. Dolga naj bi bila 108 km. To bo prva pomembna proga v Angliji, izgrajena po skoraj 100 letih mirovanja gradnje železnic in sploh prva prava hitra proga v Veliki Britaniji.
Sicer pa danes vozi Eurostar tudi iz Londona v EuroDisney in pa pozimi v smučarska
središča v francoskih Alpah. V prihodnosti pa so možne še dodatne linije, predvsem iz
velikih britanskih mest proti Parizu ter iz nekaterih ostalih velikih evropskih mest proti
Londonu.
| zadnja sprememba: 1. maj 1999 |
| napisal Gregor Rakar / e-pošta |