To
je hitri vlak, ki vozi med štirimi državami: Francijo, Nemčijo, Belgijo ter Nizozemsko
in povezuje velika mesta Pariz, Bruselj, Amsterdam in Köln. Ime Thalys nima posebnega
pomena, vendar je bilo izbrano tako, da bi bilo lahko izgovorljivo v državah, kjer
operira. Namen tega vlaka je bilo hitro povezovanje štiri države s hitrim vlakom, ki pa
bi moral delovati v vseh štirih državah samostojno. Zato deluje v več napetostnih
omrežjih in v več signalnih sistemih. Zaradi te dodatne opreme je cena enega vlaka
Thalys precej višja kot pa vlaka TGV, iz katerega izhaja.
Thalys PBA od leta 1996 deluje v Franciji, Belgiji in na Nizozemskem. Izhaja
iz druge generacije TGV-ja; lahko bi rekli, da je predelan Reséau.
Ima sicer precej druge opreme, med drugim tudi pantograf, ki ima omejen raztezek, saj
nekateri vzdižni mostovi na Nizozemskem, čez katere Thalys vozi, sploh nimajo
električnega omrežja nad progo. Vseh vlakov tega tipa je 10.
Deluje od leta 1998. Thalys PBKA deluje v Franciji, Belgiji, Nemčiji in na
Nizozemskem. Ima tudi novejšo opremo, pa tudi sicer je opreme več, saj deluje v
eni državi več kot tip PBA. Taki bi prvotno morali biti vsi vlaki Thalys, vendar je pri
izdelavi naročenih vlakov prišlo do težav in zamud, zato deset vlakov izhaja iz druge
generacije TGV in danes tvorijo podvrsto PBA. Vsi naslednji izhajajo iz TGV-ja tretje
generacije. Thalys PBKA ima motorno glavo podobno TGV-ju Duplex,
ki je bolj aerodinamična. Vendar je vlak svoje konstrukcije in ne predelava Duplexa.
Thalys danes doživlja precejšen razcvet, saj je hiter in poceni (povratno karto za relacijo Pariz-Bruselj lahko dobite že za 10.000 SIT; vožnja z avtomobilom bi vas stala več). Prav zato se izvajajo (in se še bodo) veliki projekti izgradnje novih hitrih prog v Belgiji in na Nizozemskem. Trenutno lahko Thalys po decembra 1997 zgrajeni hitri progi vozi le od Pariza do Bruslja, za kar potrebuje manj kot uro in pol. Na ostalih progah potekajo obnovitvena in širitvena dela, da bi omogočili večje hitrosti. Tudi sama mreža krajev, ki so dosegljivi s Thalysom, se počasi širi, saj se z njim pride tudi v Ženevo.
Trenutno se po odsekih gradi hitra proga Bruselj-Liege-belgijsko nemška meja, ki naj bi bila v celoti odprta leta 2004. Kasneje je na nemški strani predvidena navezava te hitre proge na nemško omrežje hitrih prog. Prav tako se bo leta 2000 začela gradnja hitre proge Antwerpen-Amsterdam, ki naj bi bila dokončana do leta 2005. Ta proga bo kot prva hitra proga doslej zgrajena le iz betona in jekla, kamnitega zgornjega ustroja na njej ne bo. Prav tako bo ta proga prva, ki bo uporabljala bodoči mednarodni standard signalizacije ERTMS. S to progo se bo prenaseljena Nizozemska uvrstila v krog držav s hitrimi progami, po načrtih pa bi vožnja iz Pariza v Amsterdam trajala dobre tri ure namesto današnjih 4h 20min, prav tako pa bi se močno pohitrile zveze z Londonom.
zadnja sprememba: 4. junij 2000 |
napisal Gregor Rakar / e-pošta |