O DELOVANJU KOORDINACIJSKEGA ODBORA ZA ČISTO OKOLJE V ZADNJIH MESECIH 

Odbor se na odprtih sestankih sestaja enkrat mesečno, vsakič v drugi krajevni skupnost. Zdaj je pridruženih že 8 krajevnih skupnosti - Hrvatini, Škofije, Dekani, Bertoki, Sveti Anton, Pobegi-Čežarji, Olmo, Prisoje. Čudi nas odsotnost Ankarana in mestnih krajevnih skupnosti, ki so tudi  obremenjene z vplivi iz industrijske cone. Z vprašanji v zvezi z okoljem se lahko obrnetee direktno na predstavnico hrvatinske krajevne skupnosti, Maja Bavdaz Solce, Hrvatini 204 , email: maja.bavdaz@guest.arnes.si 

KEMIPLAS

Odbor nadaljuje delo v zvezi s Kemiplasom. Od Ministrstva za okolje smo zahtevali in končno dobili podrobno poročilo o stanju v zvezi s Kemiplasom, kjer piše, da so preseženi  limiti za nekatere strupene snovi iz pralnega stolpa. (izpuhi iz velikega dimnika) Pred letom 1995 je Kemiplas v zrak spuščal kar 7x presežene limite za aldehide in formaldehid, oboji spadajo v 1. nevarnostno skupino strupov in so rakotvorni. Po zamenjavi katalizatorja še vedno presega dovoljen limit za 2,5x (poročilo o stanju okolja v MOKp, 1998) Poleg tega ima presežen limit za skupne organske snovi v izpuhu, prisotna pa je tudi ogromna količina ogljikovega monoksida, kar kaže na slabo delovanje naprave. Člani odbora so redno fotografirali tudi izpuste v vodo, ki so vseh barv in vonjav, čeprav rezultati meritev pravijo, da je z vodo skoraj vse v redu. Očitno so inšpektorji napovedali svoj prihod in je bila takrat voda čista. Od MOPa bomo zahtevali dodatna pojasnila in zahteve za kontinuiran nadzor izpustov v vodo in zahtevo po resnem sanacijskem načrtu. Nadaljevanje zgodbe sledi v naslednji številki krajevnega glasila. 

EKO ŠOLA

To je naša nova pobuda, s katero naj bi občinske šole vzpodbudili k sodelovanju v mednarodnem programu  EKO ŠOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA.  Osnovni namen ni le ozaveščanje mladih, ampak vnašati v pouk in obšolske dejavnosti nove pobude, ki bi mladim pomagala graditi odnos do okolja. Trenutno je v ta program vključenih 85 slovenskih šol, v evropi pa skupaj okrog 5000, v koprski občini pa še nobena. Odbor se je že sestal s predstavniki občine, ki so obljubili tudi nekaj finančne pomoči za organizacijo predavanja in predstavitve za ravnatelje in učitelje zainteresiranih šol.  

SEŽIGALNICA  - NADALJEVANJE  

Koordinacijski Odbor je sprejel vabilo Luke Koper na pogovor o sežigalnici. Postregli so nam s podatki o tehničnih karakteristikah sežigalnice in njenih vplivih na okolje. Luka trdi, da bi s sežigalnico rešila dve muhi na mah: znebila bi se odpadkov, ki jih zdaj nalaga na občinsko deponijo, zraven pa pridobila še energijo za delovanje čistilnega servisa. Študija o vplivih na okolje sloni na predvidenih emisijah sežigalnice v zrak in zaključuje, da sežigalnica ne bo poslabšala stanja v okolju. Projektant zagotavlja, da prevzema vso odgovornost za varno delovanje v skladu z zakonodajo in posebnimi dodatnimi dogovori in še strožjimi standardi, kot jih predpisuje današnji zakon.    Kljub temu člani odbora še vedno nismo prepričani v smiselnost takega ravnanja z odpadki v Luki Koper  niti v varnost tega objekta. V pismu za javnost smo poudarili nasednje pomisleke in dvome: 

SEŽIGALNICA ZA TAKE ODPADKE NI SMISELNA: Kar   65%  od vsega, kar naj bi sežigalnica pokurila, so po zagotovilu Luke čisti organski odpadki (les, slama, gnoj) in ostanek tistega, kar ne uspejo kompostirati v obstoječi kompostarni, ostalo pa so v glavnem komunalnim podobni odpadki in nekaj starih olj. Problem velike količine organskih odpadkov bi zlahka rešili z intenzivnejšimi načini zaprtega kompostiranja, pri čemer bi  ujeli in energetsko izkoristili bioplin, ki jim zdaj uhaja v zrak. Taki sistemi so v svetu znani in preizkušeni, priporoča jih tudi  Evropska Komisija v svojih smernicah o ravnanju z bioodpadki kot okolju prijaznejšo metodo od sežiga. Prav gotovo bi bila tudi cenovna plat take rešitve ugodnejša. Ostanek mešanih odpadkov (1200 ton) pa v celotni količini odpadkov na občinskem odlagališču ne pomeni veliko in naj se njihovo odlaganje rešuje skupaj z ostalimi  mestnimi komunalnimi odpadki.  

POMANJKLJIVOSTI V PREDSTAVITVI, KI VZBUJAJO SKRB:

Taka sežigalnice za tovrstne mešane odpadke tega proizvajalca (KIV Vransko) še nikjer ne obratuje, da bi nam lahko prinesli podatke o emisijah in obnašanju sežigalnice v realnem življenju. KIV Vransko lahko pokaže le nekaj referenčnih sežigalnic za specifične neklorirane industrijske odpadke - o tem se lahko prepričate na njihovi internetni strani.. V Evropi takih piroliznih sežigalnic z dvostopenskim sežigom za mešane odpadke zaradi tehničnih in ekonomskih razlogov ne uporabljajo. Sežigalnice s kombinacijo pirolize oz. sežigom v dveh komorah se  uporabljajo za posamezne vrste industrijskih ali nevarnih odpadkov, kurjenje mešanih odpadkov pa je tehnično dosti bolj  problematično in zahtevno. Projektant zagotavlja minimalne količine polutantov v zrak, za emisije strupov v pepel pa ni vedel povedati, ker niso naredili niti laboratorijskega poskusnega sežiga tipičnih luških odpadkov. Sežigalnica tudi nima varnostne komore, ki bi prestrezala izpuhe v primeru motenj in projektant je priznal, da takrat strupeni plini puhnejo mimo filtrov direktno v zrak.  

DVOMI V REALNOST OBLJUBLJENEGA

Luka zagotavlja, da bo sežigalnica sicer prižgana 24ur, sežigala pa bo le 8 ur dnevno. Dvomimo, da bo profitno podjetje ostalo na tako negospodarnem urniku. Glede na to, da bi tudi po zagotovilu projektanta možno varno sežigati tudi klorirane odpadke je velika možnost, da bodo slej ko prej večinsko frakcijo bioodpadkov zamenjali s čim profitabilnejšim. Od Ministrstva za okolje ne bo težko  naknadno pridobiti papirjev za drugačne kombinacije odpadkov.  Potem pa bomo tudi mi slišali tisto, kar je izjavil  sekretar MOPa Tavzes pred mesecem dni v Anhovem in smo 20. februarja prebrali v  Primorskih novicah:  "Te odpadke bomo tu sežigali, pa če vam je prav ali ne."  

Luka obljublja prodajo delnic na prostem trgu in tuji lastniki se ne bodo ozirali na dane obljube pač pa na obstoječo zakonodajo in bodo skušali tudi iz sežigalnice izstisniti čimveč. Ne pozabimo, da so nevarni odpadki eden najdonosnejših biznisov prihodnosti, vsaka pokurjena tona pa prinaša velike dobičke.    

Koordinacijski odbor po vsem tem še vedno stoji na svojem stališču, da naj Luka poišče alternativno in bolj smotrno metodo ravnanja s svojimi organskimi odpadki, ostale naj rešuje skupaj z MO Koper, nevarne in posebne pa naj preda ustreznim usposobljenim inštitucijam. Sežigalnica nikakor ne sodi v bližino mestnega jedra, šolske, stanovanjske, turistične in zdraviliške cone. Naše pristonjno ministrstvo in njegove službe niso dovolj učinkovite in ne zagotavljajo doslednega izvajanja zakonodaje. Dobra šola so nam postopki pristojnih državnih organov v zvezi z ostalimi onesnaževalci v koprski industrijski coni.

Zapisala: Maja Bavdaž Solce