Gibanje Zelena narava
Javno odprto pismo ministru za okolje in prostor Janezu Podobniku
24.02.2005
Tretji luški pomol - res razvoj ali uničenje naravnih vrednot ?
Spoštovani :
Ministru za okolje in prostor Janez Podobnik in medresorski delovni skupini,
ki bo razvoj koprskega pristanišča in morja z njegovo okolico celovito obravnavala
Narod, ki ne spoštuje svoje preteklosti, nima prihodnosti. (Janez Stanovnik, Zreče 2005 ).
Narod, ki tako nespoštljivo ravna z reko ( reka Rižana pokriva 80 % Slovenske Istre s pitno vodo , v zahvalo jo pod križiščem Ankaran ¨na mrtvo ubije ¨ z neočiščenimi odplakami industrijske vode vseh kemičnih obratov in tovarn na Bivju ( v vednosti državnega inšpektoriata za okolje , kateremu se ne zdi vredno ne narediti analize vode na izpustu ne kdo je odgovoren za vsakoletne pogine cipljev , ne dati obvezo onesnaževalcem ( kemična tovarna in galvana ) , da si nemudoma naredijo lokalno čistilno napravo , preberi več: http://www.oocities.org/sznslovenije/odtok.html ) in jo tako spušča v 1,5 km strugo polno cipljev v estuarij reke Rižane v Luki Koper na bencinskem terminalu, in tako onesnažujejo tudi obalno morje, naj ne bi imel prihodnosti. ( David Stepan , februar 2005 ).
1. Odpraviti agonijo reke Rižane - sanirati izpuste neočiščene
industrijske vode pod križiščem Ankaran v reko Rižano - monitoring in analiza
vode na izpustu
2. Reki Rižani vrniti prost dostop na javno dobro do izliva v morje - ji
vrniti staro strugo sedanjega takoimenovanega desnega razbremenilnika
( glej slike Istre na internetni strani : www.oocities.org/sznslovenije/sipina.html
) in estuarij - ustje , izliv v morje ob školjčni sipini
3. Celovita okoljevarstvena presoja morja, morskega obrežja ,obrežnega
pasu, obalne lagune in izliva reke Rižane v morje ob nameravani gradnji tretjega
luškega pomola na ekološko pomembnem območju - morje in morsko obrežje
( upoštevati mednarodne konvencije - Barcelonska, Lizbonska, Ramsarska, Bernska,
Habitatna , predpise Evropske unije, predpise Republike Slovenije - zakone
o vodah , o urejanju prostora in zakone o varstvu narave )
4. Školjčno sipino zavarovati kot naravno vrednoto oblikovane narave.
Tretji luški pomol razvoj ali uničevanje naravne vrednote oblikovane narave
?
1. Načrt tretjega pomola je narejen brez vodnogospodarskega in prostorskega
planiranja na nivoju Republike Slovenije , brez ureditve povodja reke Rižane
in njenega izliva v morje - estuarij in prostega dostopa na javno dobro.
Reka Rižana spada v vode 1.reda, ki pripadajo vodnemu območju Jadranskega
morja ( Pravilnik o določitvi meja povodij in porečij - 01.10.2002 ) in po
14.členu Zakona o vodah - 30.07.2002 sega zunanja meja priobalnih zemljišč
na vodah 1.reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča. Sedanji izliv reke Rižane
je v Luki Koper, po starih mapah Istre ( glej sliko Istra - www.oocities.org/sznslovenije/sipina.html
) je razvidno, da je bil nekdanji izliv na današnjem desnem razbremenilniku
reke Rižane, ki se izliva ob školjčni sipini ob parceli 520. Ponuja
se zadnja priložnost da reki Rižani vrnemo dostojanstvo, jo osvobodimo luške
ograje in iztoka neočiščene industrijske vode pod križiščem Ankaran
( ta voda je primerna za izpuste v kanalizacijo, ne pa v rečno strugo
polno rib in v somornico, kjer se meša sladka in slana voda do izliva v morje
; prav tako je problem, ker reka Rižana poleti zaradi suše in porabe vode
za javni vodovod, ostane brez pretoka, onesnaževalci pa vseeno spuščajo odplake
v reko in s tem onesnažujejo tudi morje; izgradnja čistilne naprave je predvidena
šele leta 2008) in jo po vzoru reke Mirne speljemo
očiščeno do morja. Reka Rižana spada v evropski projekt Natura
2000.
Sedanje stanje kaže na preveč obremenjen , razvrednoten in uničen ekosistem
, ki naj bi bil vitalni del krajine. Ker je vodotok v krajini krajinotvorna
prvina, je prizadet tudi krajinski videz širše okolice in hidrološka dediščina.
Sedanje ustje reke Rižane je sramota, katerega se izogiba vsak naravoslovni
učbenik, razne zgibanke in bilteni ( MOPE ) in se ga nikjer ne omenja, razen
kot glavnega onesnaževalca morja v Koprskem zalivu.
2. Ob tako velikih posegih v morje in podvodni ekosistem
je zaskrbljujoče, da je Zavod za varstvo narave iz Pirana dal brez pripombe
zeleno luč za tretji pomol. Zaščitili so mokrišče med Sv.Katarino in Sv.
Nikolajem in sredozemski slani travnik, kjer se pogoji ne smejo poslabšati
- Natura 2000.V časopisu Primorske novice od dne 16. februarja 2005, pa predstojnik
Zavoda za varstvo narave iz Pirana v objavljenem mnenju o tretjem luškem pomolu
izjavlja - citiram: ¨da so bili v prvi polovici 90 - ih let izdelovalcem UN
za območje tretjega pomola in občini Koper postavljeni naravovarstveni pogoji,
kjer naj bi bilo območje tretjega pomola omejeno s pomolom pri Sv. Katarini
oz. črto, ki se nadaljuje v isti smeri, privezi za lokalne prebivalce pa naj
bi bili umeščeni med območje tretjega pomola in pomol Sv. Katarine. Na ta
način naj bi se zagotovili odprtost območja ter ohranitev ustreznih rastičnih
pogojev na sredozemskem slanem travniku. Nedavne predstavitve območja tretjega
pomola kažejo precej drugačno podobo, saj slednji sega precej preko črte pomola
Sv. Katarine, ta pa je premaknjen vzhodno in tvori zunanjo mejo nove marine,
ki še dodatno zapira zaliv Sv. Katarine … in tako z gotovostjo trdim, da se
bodo življenjski pogoji na mokrišču še poslabšali ¨.
Zavod za varstvo narave iz Pirana ( v ¨ Naravoslovnih smernicah - obalno območje
Ankarana ¨ - oktober 2003 ) celo priznava, da so podatki o stanju morskega
dna , prisotnost in razporeditev rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih
tipih med Sv. Katarino in in mejnim prehodom Lazaret skromni, zato objektivna
ocena stanja ni možna.
Morsko dno med Sv. Katarino in drugim pomolom Luke
Koper pred školjčno sipino je neraziskano. S tako malo morskega obrežja ,
kjer se pripravlja tako velik poseg v morski ekosistem ( gradnja tretjega
pomola in marine ), je omenjeno delovanje obeh zavodov " zaskrbljujoče
" ( brez nobene študije obstoječega stanja , popisa obrežnih in morskih
habitatnih tipov in pomena bibavičnega pasu na samočistilno sposobnost morja
, brez evidentiranja in vrednotenja delov narave, …skratka ¨čista ignoranca
obstoječe naravne vrednote ¨ ) . Muljasto dno, bibavični pas pred
školjčno sipino in Sv. Katarino je zadnji filter, ki čisti morsko vodo v Koprskem
zalivu. Pri čiščenju je najbolj pomemben bibavični pas. Posledice gradnje
tretjega pomola , poglobitve morja na 15 - 20 metrov in uničenje podvodnega
ekosistema, bodo drastične in bodo kvaliteto zalivske vode še poslabšale.
Z zasutjem in gradnjo tretjega luškega pomola bo okrnjen še zadnji del
zelo občutljivega morskega ekosistema ( bibavični pas, podvodni travniki
in algalna zarast ) , ki omogoča življenjski prostor veliko rastlinam in živalim,
ki pomagajo pri samočistilni spodobnosti Koprskega zaliva in poskrbijo, da
se v morju še kopamo. Z uničenjem tega ekosistema se bo stanje zdravja morja
v Kopru, Žusterni in Ankaranu še poslabšalo, mogoče do te mere, da voda
ne bo ustrezala kopalnim standardom in bo za vedno neprimerna za kopanje.
3. Školjčna sipina zadostuje vsem kriterijem za zavarovanje
kot naravna vrednota oblikovane krajine ( Zavod za varstvo kulturne dediščine
Slovenije kje si ??? ).
Kaj pravi zakon o ohranjanju narave :
Naravne vrednote:
Naravna vrednota je poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega pojava
tudi drug vredni pojav, sestavina oziroma del žive ali nežive narave, naravno
območje ali del naravnega območja, ekosistem, krajina ali oblikovana narava.
Naravne vrednote iz prejšnjega odstavka so zlasti geološki pojavi, minerali
in fosili ter njihova nahajališča, površinski in podzemski kraški pojavi,
podzemske jame, soteske in tesni ter drugi geomorfološki pojavi, ledeniki
in oblike ledeniškega delovanja, izviri, slapovi, brzice, jezera, barja, potoki
in reke z obrežji, morska obala, rastlinske in živalske vrste, njihovi izjemni
osebki ter njihovi življenjski prostori, ekosistemi, krajina in oblikovana
narava.
Definicija oblikovane krajine:
Oblikovana narava je del narave, ki ga človek preoblikuje z namenom vzgoje,
izobraževanja, oblikovanja krajinskih elementov ali katerim drugim namenom
in je pomemben zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti. Za oblikovano naravo
se štejejo zlasti: drevoredi, botanični vrtovi, alpinetumi in drugi oblikovani
ekosistemi.
Na Ankaranskem polotoku sta kot naravna vrednota oblikovane
narave zavarovana drevored cipres in park ob nekdanjem Sv. Nikolaju.
V Ankaranu - parcela številka 520 ( školjčna sipina ) : imamo
fosile, školjčno sipino na morski obali, rastlinske in živalske vrste, njihovi
izjemni osebki ter njihovi življenjski prostori; poloje, muljasto dno, morsko
laguno, morsko obrežje, ekološko pomembno področje, ekosistem in neraziskani
del flore in faune. ( vzgojni in izobraževalni namen - učilnica v naravi ).
Valter Žiža , upravljalec piranskega akvarija, je povedal, da je na
školjčni sipini najdeno 30 % vseh vrst polžev ( 234 vrst ), ki se jih lahko
dobi v Tržaškem zalivu. Prav tako je ta sipina redkost v Sredozemlju. Marija
Mahne iz fondacije Piranesi - ki vodi raziskovalne tabore za nadarjene
otroke je povedala, da je bilo tukaj že preko 10.000 otrok iz cele Slovenije
in da bi jo radi uvrstili v učno pot po Ankaranskem polotoku. Biolog Andrej
Kapla je predstavil dve vrsti redkih hroščev v Sloveniji in tudi v Evropi
: Clivina ypsilon in Scarites terricola, ki sta najdena ob školjčni sipini.
Povedal, da je področje še neraziskano in ga je potrebno zaščititi. Iztok
Geister - ornitolog, naravovarstvenik in pisatelj je povedal, da tukaj
prezimuje veliko ptic in bi bilo potrebno to zaščititi kot naravoslovno kulturo,
da tudi pticam pustimo njihov prostor - ptice kot kulturni sledniki. Strokovnjaki
so izračunali, da živi na površini poloja velikosti nogometnega igrišča toliko
živih bitij, kolikor je ljudi na zemlji.
Zavod za varstvo kulturne dediščine iz Pirana nima pripomb na gradnjo tretjega pomola ??? Prav tako ni zavarovan stari pomol v Ankaranu v zalivu Sv. Katarina star cc. 100 let ???.
4. Že 17.maja 2004 smo pripravili v Ankaranu strokovno omizje na temo : ¨Podpora krajanom Ankarana za varovanje morskega obrežja , za varovanje kmetijske zemlje 1. kvalitete in za zdravo okolje v Mestni občini Koper vključno z zaledjem¨ . Povabilu se je odzvalo kar nekaj strokovnjakov različnih strok iz cele Slovenije. Glede tretjega luškega pomola so se oblikovala sledeča stališča : Luka Koper naj bolj učinkovito uporabi obstoječe površine. Školjčna sipina je že znamenitost Slovenije in naj se ohrani kot neki tampon - mehki prehod iz luško - industrijskega kompleksa v turistični. Luka naj se širi notri in ven proti morju ( če je potrebno privezi do Sermina ). Škocjanski zatok se zaradi prevelikih stroškov ¨odmuljavanja ¨ ne bo mogel ohraniti v takem obsegu kot je danes, zato bo tu precej prostora za tako ¨ imenovani razvoj ¨. Če se bo gradilo pomole za dve ladji ( načrtovani 3.pomol ) , tudi 4. in 5. pomol ne bosta dovolj.
Zdrava voda ( tudi morje ) pomeni zdravo
okolje in je rezultat pametnega gospodarjenja s prostorom, ki je naš edini
življenjski prostor neprecenljive narodove dediščine, katerega moramo s sposobnostmi
in ustvarjalnostjo ljudi varovati v vseh pogledih, kar pa ni enostavno,
saj zahteva strokovno obravnavo in sodelovanje mnogih dejavnikov. Onesnaževanje
okolja je posledica neustrezne tehnologije. Ni nobenega vzroka, da se kakršnekoli
odplake izpuščajo v naravno vodno okolje. Slovenski
narod je skozi tisočletja življenja na stičišču mednarodnih tokov znal ohraniti
svojo kulturno identiteto, naravno in kulturno dediščino v pokrajini, s katero
se istoveti. O preživetju narodov v prihodnjem tisočletju bo odločala
osnovna trojica - hrana, energija in voda oziroma kako bomo gospodarili z
njimi, da bi ohranili kakovost zdravega življenja narave, prostora in okolja
slovenskega ozemlja.
In navsezadnje : Varstvo okolja pomeni tudi varovanje
zdravja in ne zaustavlja razvoja ampak ga celo pospeši na najbolj kakovostni
sonaravni podlagi.
David Stepan
več slik:
http://www.oocities.org/sznslovenije/sipina.html
Poslano:
Predsednik Republike Slovenije : Janez Drnovšek
gp.uprs@up-rs.si
Predsednik vlade Repblike Slovenije: Janez Janša
gp.kpv@gov.si
Minister za okolje in prostor Janez Podobnik
janez.podobnik@gov.si
marko.starman@gov.si
Mestna občina Koper
obcina@koper.si
Zavod za Republike Slovenije za varstvo narave
zrsvn.oe@zrsvn.si
Območna enota Piran
robert.turk@zrsvn.si
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije
zvkds@zvkds-slo.si
OE Piran
zvkdpi@siol.net
Inštitut "Jožef Stefan", Ljubljana
Vito.Turk@IJS.SI
matjaz.gams@ijs.si
Agencija RS za okolje
gp.arso@gov.si
Inštitut za vode Republike Slovenije
mitja.starec@guest.arnes.si
Vodnogospodarski oddelek:
igor.kovacic@guest.arnes.si
Inšpektorat Republike Slovenije
bojana.pohar@gov.si
Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja Piran,
malej@mbss.org
Znanstveno raziskovalno središče Koper
zrs@ZRS-Kp.SI
Pooblaščenka do javnih informacij
Natasa.Pirc@gov.si
Poslano medijem:
Slovenska tiskovna agencija ( STA )
desk@sta.si
teletext@rtvslo.si
TV.Dnevnik@rtvslo.si
urednistvo@24ur.com
Porocila.Radio-Koper@rtvslo.si
porocilakp@rtvslo.si
pisma@dnevnik.si
pisma.bralcev@vecer.com
boris.suligoj@delo.si
desk@mladina.si
pisma@delo.si
finance@finance-on.net
editors@prim-nov.si
pisma.bralcev@prim-nov.si
mag@salomon.si
obzorja@siol.net
dopisi@delo.si
Društva in posamezniki :
Društvo Mountain Wilderness Slovenije viktor.groselj@guest.arnes.si
bkompare@fgg.uni-lj.si
andrej.sovinc@guest.arnes.si
ana.kucan@bf.uni-lj.si
Umanotera erika@umanotera.org
Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije , dondes@email.si
Botanično društvo Slovenije metka@s-gimb.lj.edus.si
NIB National Institute of Biology , tamara.lah@uni-lj.si
Dopps mateja.nose@dopps-drustvo.si
Prirodoslovno društvo Slovenije, Ljubljana, prirodoslovno.drustvo@guest.arnes.si
Naša Slovenija - Slovenia Nostra jelka.pirkovic@slovenianostra-kd.si
Apel Vsem medijem in odgovornim : že pred tremi tedni smo vam poslali mnenje
o tretjem pomolu, pa ga noben medij ni objavil. Reviji Mladina smo že lani
poslali slike o poginu in izpustih neočiščene industrijske vode v reko Rižano
- neobjavljeno. Ne vem zakaj ? Vendar zaradi medijskega mrka - neobjave se
agonija reke Rižane in obalnega morja nadaljuje.
Školjčna sipina - najbolj obiskan kraj na Ankaranskem polotoku
Plave pike - desni razbremenilnik, pink - sedanja struga, rdeči x - točka, kjer reko Rižano na mrtvo ubijejo z izpusti neočiščene industrijske odpadne vode vseh tovarn na Bivju in komunalnih vod pod križiščem Ankaran, direktno v reko polno cipljev;
Iztok neprečiščene industrijske odpadne vode pod križiščem Ankaran ( točka X ) direktno v reko polno cipljev, v vednosti Inšpektorata RS brez nobene analize in sankcij do onesnaževalcev, Ta iztok je glavni onesnaževalec morja v Koprskem zalivu. Struga reke in ustje - estuarij ni kanalizacija ampak najbogatejši predel reke z življem, V reki Rižani živijo jegulje, ki se drstijo v morju.
Izliv reke Rižane v Luki Koper ob bencinskem terminalu - do kdaj zaprt prehod na javno dobro ???
3.akcija - Podpora krajanom Ankarana proti širitvi 3.pomola Luke Koper - 26.03.2004
Ankaran - Opozorilni shod za varovanje školjčne sipine 05.06.2004
Raziskovalni tabor študentov biologije - DEKANI 2004 na Školjčni sipini - 17.07.2004
Odtok neočiščene industrijske vode v reko Rižano ( Natura2000 ? )- Koper, 30 . 9. 2004
Iniciativni odbor KS Ankaran proti gradnji tretjega luškega pomola - Ankaran, 7.12.2004
Školjčna sipina zavarovana kot naravna vrednota oblikovane narave 1.02.2005
Kdo bo odgovoren za izumrtje zavarovanih rastlin in živali v Sv. Katarini ? - 29.03.2005
Nas projekt :