Zemljepisni položaj: Hrvaška se razprostira od skrajnih vzhodnih robov Alp na severozahodu do Panonske nižine in bregov Donave na vzhodu, njen osrednji del pokriva Dinarski gorski masiv, južni del pa se končuje na obali Jadranskega morja.

Površina:Kopenski del Hrvaške ima 56.542 km2, površina teritorialnega morja pa je 31.067 km2.

Naseljenost: 4.437.460 prebivalcev; nacionalna sestava: večina prebivalcev so Hrvatje, nacionalne manjšine pa so Srbi, Slovenci, Madžari, Bošnjaki, Italijani, Čehi in ostali.

Državna Ureditev:Hrvaška je večstrankarska parlamentarna republika.

Glavno mesto:Zagreb (779.145 prebivalcev), gospodarsko, prometno, kulturno in akademsko središče dežele.

Dolžina morske obale:5835 km, od tega 4058 km obale otokov, čeri in grebenov.

Število otokov, čeri in grebenov:1185; največja otoka: Krk in Cres, naseljenih otokov je 50.

Najvišji vrh:Dinara 1831 m/nm

Klima:Na Hrvaškem sta dve klimatski coni; v notranjosti prevladuje zmerna kontinentalna klima, delno tudi planinska, na območju vzdolž jadranske obale pa je prijetna sredozemska klima z obilico sončnih dni; suha in vroča poletja, blage in vlažne zime; povprečna temperatura v notranjosti: januar 0 do 2oC, avgust 19 do 23oC; povprečna temperatura v primorju; januar 6 do 11oC, avgust 21 do 27oC; temperatura morja je pozimi 12oC, poleti pa okoli 25oC.

Denar:kuna (kuna=100 lip). Valuta se lahko zamenja v bankah, menjalnicah, poštah, potniških agencijah, hotelih, kampih, marinah; čeki v bankah.

Dokumenti:Za vstop na Hrvaško, je potrebno vozniško in prometno dovoljenje ter potrdilo o zavarovanju vozila.

Cestnina za avtoceste: Zagreb - Karlovac - Bosiljevo, Bosiljevo - Mala Kapela, Mala Kapela - Gornja Ploča, Gornja Ploča - Zadar 2, Zadar 2 - Pirovac, Vrpolje - Dugopolje (Split), Zagreb - Krapina, Zagreb - Bregana, Zagreb - Slavonski Brod - Županja, Zagreb - Varaždin - Goričan, Bosiljevo - Reka, Tunel Učka in Krški most.
www.hak.hr   www.hac.hr   www.arz.hr   www.autoweb.hr  

Mednarodna letališča:Zagreb, Split, Dubrovnik, Pulj, Reka, Zadar in Osijek.
Informacije:
Zagreb 01 6265 222,
Split 021 203 555,
Zadar 023 313 311.

Croatia Airlines: Nacionalna letalska družba: poleti za Amsterdam, Bruxelles, Frankfurt, Istanbul, London, München, Pariz, Prago, Rim, Sarajevo, Skopje, Dunaj, Zürich, Tel Aviv, Varšava,v sezoni je hrvaška obala povezana z nemškimi, avstrijskimi, italijanskimi in drugimi središči.
Informacije:
www.croatiaairlines.hr  
Tel. 0800 7777, +385 1 4819 633
Rezervacije:
+385 1 4872 727, 062 77 77 77.

Ostali avio-prevozniki, ki letijo za Hrvaško: Adria Airways, Aeroflot, Air Bosna, Alitalia, Austrian Airlines, Air France, Avioimpex, British Airways, ČSA, Lufthansa, Lot, Turkishairlines in Malev.

Jadrolinija:
Glavni hrvaški, potniški ladijski prevoznik vzdržuje največje število rednih, mednarodnih in domačih trajektnih, ladijskih in hitrih ladijskih linij.
Zadar – Ancona – Zadar
Zadar – Bari – Zadar
Tel: +385 23 25 05 55, +385 23 25 48 00
Fax. +385 23 25 03 51
www.jadrolinija.hr  

Miatours d.o.o. Zadar
Catamaran and hydrofoils:
Zadar – Ancona – Zadar
Zadar – Pesaro – Zadar
Tel: +385 23 254 300
Fax: +385 23 254 400
info@miatours.hr  
www.miatours.hr  

Hrvaška ima neposredno povezavo s Slovenijo, Madžarsko, Italijo, Avstrijo, Švico, Nemčijo, Bosno in Hercegovino, Srbijo in Črno Goro ter posredne povezave s skoraj vsemi evropskimi državami.

Eurocity in Intercity vlaki:
EC "Mimara": München-Salzburg-Beljak-Ljubljana-Zagreb
IC "Croatia": Dunaj-Maribor-Zagreb
IC "Kvarner": Budimpešta-Zagreb-Reka
Hitri vlak: Zagreb-Zurich
Olimpus:Zagreb-Beograd-Skopje-Solun
IC "Sava": München-Salzburg-Villach-Ljubljana-Zagreb- Beograd
EC"Zagreb" : Zagreb-Maribor-Dunaj
IC "Podravka": Zagreb-Koprivnica-Osijek

Informacije:
060 333 444, +385 1 378 2532
www.hznet.hr  
informacije@hznet.hr  

Redne mednarodne avtobusne linije povezujejo Hrvaško s sosednjimi državami in z večino srednjeevropskih in zahodnoevropskih držav.

Informacije:
060 313 333
Mednarodni promet:
+385 1 600 8631
+385 1 611 2789
Zagreb:
www.akz.hr   akz@akz.hr  
Rijeka:
www.autotrans.hr  
Split:
www.ak-split.hr  

Taxi služba obstaja v vseh mestih in turističnih središčih.
Najem avtomobila (rent a car) obstaja v vseh mestih, turističnih centrih in letališčih.

Brijuni - skupina dveh večjih in 12 manjših otočkov ob zahodni obali Istre.
Informacije:
www.np-brijuni.hr  

Kornati – najbolj razvejana skupina otokov v Sredozemlju s 140 nenaseljenimi otočki in hribčki.
Informacije:
www.kornati.hr  

Krka – najlepša kraška reka na Hrvaškem.
Informacije:
www.npkrka.hr  

Mljet – otok jugozahodno od Dubrovnika.
Informacije:
www.np-mljet.hr  

Paklenica – Nacionalni park na južni strani največjega planinskega masiva Hrvaške Velebita.
Informacije:
www.paklenica.hr  

Plitviška jezera – najlepši in najbolj znani hrvaški nacionalni park, del UNESCO-ve Svetovne dediščine.
Informacije:
www.np-plitvicka-jezera.hr   www.np-plitvice.com  

Risnjak – gozdni planinski masiv severno od Reke.
Informacije:
www.risnjak.hr  

Severni Velebit – naravno najbolj vreden in atraktiven del vršnega dela Velebita.
Informacije:
www.np-sjeverni-velebit.hr  

Biokovo – planina nad Makarsko riviero.
Informacije:
www.biokovo.com  

Kopački rit – veliko močvirno področje na ustju Drave v Donavo.
Informacije:
www.kopacki-rit.com  

Lonjsko polje – eno od največjih močvirij Evrope.
Informacije:
+385 44 672 080

Medvednica – planinski masiv severno od Zagreba.
Informacije:
www.pp-medvednica.hr  

Papuk – največje gorovje v Slavoniji.
Informacije:
www.pp-papuk.hr  

Telašćica – ozki zaliv na Dolgem otoku, nedaleč od NP Kornati.
Informacije:
www.telascica.hr  

Učka – planina na vzhodu Istre, nad Kvarnersko riviero.
Informacije:
www.pp-ucka.hr  

Velebit – največja in najlepša hrvaška planina.
Informacije:
www.velebit.hr  
www.pp-velebit.hr  

Vransko jezero – največje jezero Hrvaške, nedaleč od Zadra.
Informacije:
www.vransko-jezero.hr  

Žumberk-Samoborsko gorovje – zahodno od Zagreba.
Informacije:
www.ppzsg.org  

Kaj pojesti?
Razen standardne evropske kuhinje Hrvaška ponuja svoje najbolj priljubljene jedi in specialitete: med hladnimi jedmi so dalmatinski ali istrski pršut, paški ali liški sir, ovčji sir, slavonski kulen, znane samoborske ali zagorske "češnjovke", sveža skuta s smetano… Glavne jedi se ponujajo odvisno od področja, na katerem se nahajate. V Dalmaciji, Primorju, na otokih in v Istri so glavne jedi ribe in plodovi morja, od mesa pa "pašticada" ali kuhana jagnjetina. V kontinentalnem delu Hrvaške je ponudba mesnih jedi zares izjemna. Posebne specialitete so "pura z mlinci", pečena jagnjetina, pečeni odojek, kuhani ali pečeni štruklji. Razen omenjenih štrukljev so med sladicami znane: orehova potica, makova potica, zavitki iz skute ali različnih vrst sadja.

Kaj spiti?
Gojenje trte ter proizvodnja pitnih in izbranih vin je večstoletna tradicija hrvaških vinogradnikov v celinskem delu Hrvaške ter v Primorju in Dalmaciji. Znane sorte hrvaških vin ob jadranski obali in na otokih so: rdeča vina teran, merlot, kabernet, opolo, plavac, dingač, postip, ter bela vina: malvazija, pošip, pinot, kujundžuša, žlahtina, muškat… V kontinentalnem delu: rizling, graševina, burgundec, traminec. Med žganimi pijačami so znana žganja: slivovka, travarica, loza, med desertnimi pijačami pa prošek in maraschino.