fizika hemija matematika biologija geografija iskri na mudrosta Dobitnici na Nobelova nagrada Misterii

FIZIKA     

DOMA

                          

SODR@INA

Br.

Data

 Tema Ispra}a Zemja
1 2.10.01

Feiman za Havkin (anegdota)

Rada Mazganska
mazganska@yahoo.com

 Makedonija
Kliknete za da ja vidite slikata 

2 6.10.01

Reflektirana svetlina od povr{ina na ezero 
( zanimlivosti )

Rada Mazganska
mazganska@yahoo.com

 Makedonija
3 3.12.01 Principot na neopredelenost na Hajzenberg

Aristidis Kokovijadis

 Makedonija
Kliknete za da ja vidite slikata 

4 18.01.02 Zo{to gledame samo edna strana na Mese~inata?   
( zanimlivosti )

Vladislav Velkovski
amusing_studing@yahoo.com.mk

 Makedonija
Kliknete za da ja 
vidite slikata		   
5 06.10.2003 Prose~na ~ove~ka te`ina na drugite nebesni tela
Rada Mazganska
mazganska@yahoo.com		 Makedonija

1. Al Sekl za Ri~ard Feiman

Ri~ard Feiman 11.05.1918 - 04.12.1987

Dobitnik na Nobelova nagrada za Fizika za 1965 godina, zaedno so Sin-Itero Tomanaga i Xulian Svinger, za negovata rabota na kvantnata elektrodinamika.

Od nekoi razgovori vo koi sme involvirani Fejman i jas se veli deka nie imame pove}e mo`nosti od ostanatite fuzi~ari. Vo eden na{ ma|useben razgovor mu zabele`av na Feiman deka sum impresioniran od mo`nostite na Stivn Hevking koj mo`e da integrira napamet.

"Toa ne e ni{to osobeno" odgovori Fejman. "Mnogu pointeresni se dostignuvawata vo tehnikata  {to gi napraviv jas,  otkolku mo`mostite da se pravat  presmetki vo glava."  Fejman ne be{e skromen, no toj be{e sosema vo pravo. Vistinskata tajna na genieto e vo kreativnosta, a ne vo tehnikata na presmetuvaweto

 

2. Reflektirana svetlina od povr{ina na ezero ( zanimlivosti )

 Dodeka letame so avion, vo pravec na nekoe malo ezero vo dale~ina, vo momentot koga go dostignuvame ogolot na optimalnoto odbivawe na son~evata svetlina od povr{inata na ezeroto, zabele`uvame svetli i temni lenti vo svetlinata odbiena od povr{inata na ezeroto. Zo{to? 

 Odgovor: Ezeroto vo dale~ina se odnesuva kako mal otvor na koj doa|a do difrakcija na svetlinata pa zatoa nabquduva~ot vo avionot pri letaweto minuva niz maksimumite i minimumite na difrakcionata slika.

 

Principot na neopredelenost na Hajzenberg

Spored princip na neopredelenost ne e mo`no da se izmarat istovremeno i so dovolna to~nost komponentata na impulsot i soodvetnata koordinata na ~esti~kata.Ovoj princip e otkrien vo 1927 god. od Verner Hajzenberg ( 1901-76 ), i obi~no se iska`uva vo slednata forma:
 ∆x∆px³h/4ח kade ∆x e neopredelenosta na x - koordinatata na ~esti~kata, ∆px  e neopredelenosta na x - komponentata na impulsot na ~esti~kata, h e Plankova constanta. Hajzenbergovata relacija na neopredelenost na ja isklu~uva mo`nosta to~no da se izmeri edna veli~ina, no poka`uva deka pogolemata to~nost pri mereweto na ednata od tie veli~ini predizvikuva pogolema neto~~nost pri istovremenoto merewe na vtorata veli~ina.

Istori~arite zaklu~ile deka V. Hajzenberg mora da mislel na negoviot quboven `ivot koga go otkril ovoj princip na neopredelenost
 - Koga imal vreme, nemal energija;
- Koga bil vistinskiot moment,nemo`el da ja opredeli pozicijata...

 

Zo{to gledame samo edna strana na Mese~inata?   ( zanimlivosti )

Zo{to gledame samo edna strana na Mese~inata?  Dali zatoa {to Mese~inata se vrti okolu svojata oska so takva brzina {to pri kru`eweto okolu Zemjata sekoga{ ni poka`uva isto lice? No, dali e ova samo slu~ajnost?

Odgovor: Raspredelbata na masata na Mese~inata ne e sverno simetri~na.Zatoa gravitacionoto pole na Zemjata sozdava moment na sila koj dajstvuva na Mese~inata i ja doveduva vo sinhrona rotacija okolu sopstvenata oska. Taa prisilena sinhrona rotacija e pri~ina poradi koja Mese~inata sekoga{ ni ja poka`uva istata strana.

 

                                                    

setstats 1