• 175 let železne ceste
  Oče prve uspešne lokomotive je angleški rudarski inženir George Stephenson (1781 - 1848). Njegova lokomotiva »Locomotion« je 25. septembra 1825 vlekla prvi potniški vlak iz Stoctona v Darlington. To je rojstni dan železnice.
  
• 154 let železne ceste na slovenskem
  Prvi vlak pa je na slovenska tla pripeljal 2. junija 1846 v Celje. Slovenija je bila peta dežela na svetu, ki je dobila železniško progo. Pred nami so jo imele le Anglija, Francija, Nemčija in Avstrija. Za takratne razmere je železnica pomenila vrhunsko »doživetje« in veliko gospodarsko pridobitev. Ljudje so bili prepričani, da z železnico prihaja nova doba, zato tudi pri nas na tem področju niso hoteli zaostajati.
  »Nastopa doba, ko bo treba od cest preiti na železnice,« je dejal v kranjskem deželnem zboru grof Lichtenberg 19. septembra 1836 in naznanil, da bo »ustanovljena družba za graditev železnice Dunaj-Trst, ki bo skušala graditi najkrajšo zvezo«. Konec leta 1841 je izšel dvorni dekret, v katerem je bila prvič predvidena proga Dunaj-Trst kot del avstrijske poti proti Jadranu. Od Gradca naprej je imela dve varianti: prva je vodila proti Celju čez Maribor, druga pa prek Ptuja. Zmagala je prva varianta. Ko je železnica prispela do Maribora, je bil Maribor še majhno, nerazvito mesto. Domačinov je bilo 2200, doseljencev pa 1224. Največja znamenitost Maribora je bil železniški most čez Dravo, ki je bil sestavljen iz treh mostovnih polj in zgrajen po ameriški konstrukciji. Železniško progo od Šentilja do Celja so gradili od avgusta 1843 do junija 1846. Gradilo jo je 600 delavcev, ki so delali v dveh izmenah, tako da je bila proga dokončana v predvidenem roku. Na vsej progi od Dunaja do Celja je bil najdaljši gradbeni objekt viadukt čez dolino Pesnice, ki je bil 649 m dolg in 21 m visok. Prvi vlak sta v Celje pripeljali lokomotivi Aussee in Drau. Od 1. septembra 1846 dalje je vozil od Brucka do Celja samo en mešani in en osebni vlak. Z novim letom 1849 so odprli progo Celje - Laško. Osebni vlaki južne železnice so imeli priključke na poštne vlake v Mariboru proti Celovcu, v Poljčanah proti Zabrebu in Zidanemu mostu prav tako proti Zagrebu. Za železniško progo iz Celja do Ljubljane so bile zasnovane tri trase: dve od Celja po Savinjski dolini, ena na Kamnik skozi Tuhinjsko dolino, druga pa čez Vransko pod Trojanami na Domžale, tretja varianta je bila usmerjena po toku Savinje do Zidanega mosta ter odtod skozi sotesko Save do Litije, Zaloga in Ljubljane. Odločili so se za zadnjo in sicer predvsem zato, ker so v Zasavju obstajali veliki zakladi premoga. Gradbena dela so prevzeli v glavnem italijanski podjetniki, ki so na progi od Celja do Zidanega mosta zgradili dva mostova čez Savinjo; za tiste čase je bilo posebej znamenito delo v loku zgrajen most v Zidanem mostu, ki so ga gradili natanko tri leta (1846-49). Prva lokomotiva je prispela na ljubljanski kolodvor 18. avgusta 1849, na cesarjev rojstni dan, uradno pa so odprli železnico 16. septembra 1849. Ljubljanska železniška postaja, ki stoji še danes, pa je bila dograjena že več kot leto dni preden je stekla železnica do Ljubljane - 18. aprila 1848. Cilj južne države železnice je bilo Jadransko morje - veliko pristaniško mesto Trst.
  
  Največji gradbeni problem pri gradnje proge od Ljubljane do Trsta je bil nedvomno nasip prek Ljubljanskega barja. Najprej so morali osušiti barje, zatem pa zgraditi velik nasip. Čez borovniško dolino so zgradili 561 m dolg in 38 m visok viadukt, ki je bil dolga desetletja največji zidani most v Srednji Evropi. Na zahodni strani borovniške postaje je bil drugi viadukt (203m), imenovan Štampetov most po njegovem graditelju. Na kraški planoti je bilo treba urediti vprašanje preskrbe postaj z vodo za lokomotive ter zgraditi obrambne zidove proti burji in zametom, kar je gradnjo zavleklo in podražilo. 20. novembra 1856 so graditelji priredili izletniško vožnjo iz Ljubljane do Postojne, katere se je udeležil sam cesar. Progo proti Trstu so uradno odprli 27. julija 1857 ob navzočnosti močne delegacije iz Nemčije.
  
  »Ljudstvu je postalo jasno« piše Mohorič, »da železnice skozi naše kraje niso gradili za nas in zaradi nas, temveč da je stekla čez naše kraje in postala most nemške gospodarske ekspanzije proti Jadranskemu morju in na jug.« Ko je bila dograjena Južna državna železnica - glavna prometna žila, so začeli razpredati železniško mrežo med kraji v Sloveniji. Najstarejši lokalni vlak na Slovenskem je Kamničan, ki je prvič prisopihal v mesto 28. januarja 1891. Letos mineva 110 let od tega dogodka. Najmlajši pa je koprski vlak, ki je prvič od Prešnice do Kopra peljal 2.decembra 1967.
  
  Besedišče iz časa 1846, ko je prišel vlak v Slovenijo:
  
• vlak = parovoz
  
• predor = prerov
  
• nadzornik = ogledo
  
• lokomotiva = hlapon
  
• poštni nabiralnik = pismobira