|
|
|
|
INTERPOLIRANJE GEOLO[KIH PROFILOV PRI RA^UNANJU POSEDKOV
Pri ra~unu posedkov pod ve~jimi objekti v opazovanih to~kah se v ra~unu obi~ajno upo{teva geolo{ki profil najbli`je to~ke, kjer je bil geolo{ki profil dejansko izmerjen, brez upo{tevanja, da se stratografija med posameznimi izmerjenimi geolo{kimi profili lahko dejansko spreminja. Program omogo~a razli~ne pristope za avtomati~no tvorbo geolo{kih profilov s pomo~jo prostorske interpolacije med znanimi geolo{kimi profili. Pogoj za uspe{no izvedbo avtomati~ne interpolacije je, da imajo vsi podani profili enak vrstni red slojev, profili pa se razlikujejo samo po debelini posameznih slojev. Zaradi uporabljene interpolacije slojev je tako mogo~e pri~akovati realnej{o sliko posedkov tudi v to~kah, kjer geolo{ki profil ni direktno podan.
Odsekovno linearna interpolacija - dolgi cestni nasipi
Pri ra~unanju posedkov pod cestnimi nasipi so geolo{ki profili obi~ajno znani na primernih razdaljah vzdol` trase. ^e se ugotovljeni profili medsebojno opazno razlikujejo po debelinah posameznih slojev, je potrebno spreminjanje tudi ustrezno upo{tevati v ra~unu. Ker so razdalje med profili obi~ajno ve~je, izmerjeni profili pa tlorisno opisujejo krivuljo, ki ima velik radij zakrivljenosti, se v in`enirski praksi kot dovolj 'natan~na' lahko uporabi kar odsekovno linearna interpolacija med posameznimi geolo{kimi profili.
Objekti visokogradnje
Pri objektih visokogradnje so geolo{kimi profili pogosto podani v obliki mre`e razsejanih to~k, kar onemogo~i uporabo enoparametri~ne polinomske interpolacije. Ker dvoparametri~ne interpolacije ni mogo~e izvesti preprosto z raz{iritvijo teorije enoparametri~ne interpolacije na dva parametra (medsebojno pravokotni koordinati), program ponuja dva pristopa k interpolaciji.
Interpolacija s pomo~jo najbli`jih N profilov preslikanih v dvoenotski kvadrat
Za vsako ra~unsko to~ko izberemo {tevilo geomehanskih profilov N, ki jih bomo uporabili za izra~un interpolirane stratigrafije iskane ra~unske to~ke. ^eprav lahko na~eloma izberemo za posamezne ra~unske to~ke razli~no {tevilo interpolacijskih to~k, v praksi najpogostje uporabljamo za vse ra~unske to~ke enotno {tevilo N. Nato za vsako ra~unsko to~ko sproti poi{~emo tistih N profilov, se nahajajo najbli`je obravnavani ra~unski to~ki. Ker lahko smatramo, da bo v obravnavani to~ki profil najbolj sli~en najbli`jim dejansko izmerjenim profilom, geomehanski profil izra~unamo z interpolacijo med temi najbli`jimi profili, ki poteka v dvoenotskem kvadratu. Opisani postopek interpolacije je uporaben samo omejenih primerih.
Proporcionalna poten~na interpolacija z upo{tevanjem vseh geolo{kih profilov
Ideja interpolacije bazira na kreiranju novega ra~unskega profila na osnovi vseh znanih geolo{kih profilov, pomno`enih z ute`mi, premosorazmernimi oddaljenosti posameznega geolo{kega profila od ra~unske to~ke. Zaradi enostavnosti postopka izra~una ute`i je mogo~e upo{tevati vse podane geolo{ke profile (v nasprotju s prej{njim postopkom, ki izvaja preslikavo profilov v dvoenotni kvadrat). S primerno izbiro koeficienta interpolacije p je mogo~e dobiti porazdelitev geolo{kih profilov, ki vizualno predstavljajo primeren in korekten model tudi za to~ke, ki se nahajajo izven mno`ice podanih geolo{kih profilov, kar potrjuje stabilnost metode.
Ker pa je zemeljski polprostor izrazit primer in`enirskega problema, kjer lahko nastopajo velike razlike med posameznimi ra~unskimi to~kami, lahko kljub dobri interpolaciji nastopijo odstopanja med realnostjo in ra~unskim modelom. Gradbeni in`enir se torej mora v takih primerih zanesti na svojo intuicijo in izku{nje pri izbiri pravega pristopa.
O PROGRAMU PREDPROCESOR MODULI ZA PRIPRAVO PODATKOV B4 in WinWord
DOPUSTNA OBREMENITEV TEMELJNIH TAL
GRAFI^NE PREDSTAVITVE REZULTATOV ANALIZE NAPETOSTI IN POSEDKOV
INTERPOLIRANJE GEOLO[KIH PROFILOV PRI RA^UNANJU POSEDKOV
|
