Sobota, 09. April 2005
Ime mi je Edita. Bedasto ime, saj vem. Pojma nimam, od kje sta ga moja starša privlekla. Verjetno si ga je izmislil ati. Takrat mu je bilo še mar zame.
Moj oce naju je z mamo zapustil, ko sem imela štiri leta. Pustil je mamo zaradi druge in si ustvaril novo družino. Od takrat ga vidim samo trikrat na leto. Za novo leto, veliko noc in moj rojstni dan, na katerega ponavadi pozabi in mi naslednji dan pošlje drago darilo s opravicilom. Vcasih sem poleti hodila na pocitnice k njemu, njegovi novi ženi in hcerki. Zdaj ne več. Nima smisla en teden živeti v njihovi cudoviti hiši, poslušati jok njegove osem letne hcerke, ki za vse krivi mene in izpadov njene mame, ki cvili, da ji bom unicila življenje, samo zato, ker ji recem, da sem v resnici vampirka in jo po njenih besedah "na smrt prestrašim". Kdo pa pri osmih letih še verjame v vampirje? Ocitno je, da ima mala še nižji IQ kot njena mama.
Edini, ki mi je všec v njihovi družini je sin ocetove žene iz prejšnega zakona Tomi. Star je sedemnajst let in je ful faca. Živi pri svojem ocetu (tudi jaz bi, ce bi imela tako grozno mamo, kot je njegova) zato sem ga prvic videla šele pred letom in pol na zabavi za moj trinajsti rojstni dan, ki jo je moj oce priredil cisto brez potrebe. Takoj sva se spoprijateljila, ker pa on živi v Ljubljani jaz pa v Mariboru si dopisujeva po e-pošti in se pogovarjava po MSN-ju. Res je srcek. Zmeraj me spravi v smeh. Moj racunalnik je sicer že blazno star, ampak vsaj internet imam. Za rojstni dan (imam ga avgusta) bom atija prosila za novega. Najvec šans imam, ce bo spet pozabil in ga bo mucila slaba vest. To se bo zgodilo skoraj zagotovo, torej so moje možnosti precej visoke. :D
Namesto, da zdajle pišem dnevnik bi se morala uciti zgodovino, ampak se mi res ne ljubi. Upam, da ne bom spet zabila, ker me bo mami drugace ubila. Sicer je ena najboljših mam na svetu ampak glede šole je nemogoča. Računalnik mi piska. Ha, Tomi me je kliknil. Grem, da ne pobegne. ;)
S Tomijem sva se pogovarjala skoraj uro in pol. On je najbolj zabaven in inteligenten fant kar jih poznam. Škoda, da ima punco. V bistvu ves cas govori, da mi jo bo enkrat predstavil. Dvomim. Punce slabo prenašamo, da se fantje družijo z drugimi, ki niso njihove sestre ali bližnje sorodnice. Mobi mi zvoni. Vedno, ko hocem kaj napisati me nekaj zmoti...
Klicala je Sanja. Ona je najvecja opravljivka kar jih poznam. Ampak po svoje je faca. In dobra prijateljica. Najin pogovor je potekal nekako takole:
Ona: A že veš?
Jaz: Kaj?
Ona: O Simonu.
Jaz: Ne
YOna: Novo punco ima.
Jaz: Me ne zanima.
Ona: Te bo, ko izveš kdo je.
Jaz: Kdo?
Ona: Anja.
Jaz: Nic bolj me ne zanima kot prej.
Ona: Meni lahko lažeš, ampak sebi ne moreš.
In je odložila. Vedno ima tako dramaticne zakljucke. Imam jo na sumu, da je prebrala veliko prevec knjig. No, da malo razložim vse skupaj. Simon je moj bivši fant. Končala sva pred mesecem dni, pustila sem ga prav zaradi Anje. Ves cas, ko sva bila skupaj sem imela obcutek, da v bistvu hodi z njo. Ne, gre zato da bi me varal. Preprosto vedno je bila zraven. Bila je njegova najboljša prijateljica ali nekaj takega. Jaz sem bila prepricana (in imela sem prav) da je ona na smrt zaljubljena vanj in samo caka, da se bom speljala. Neko soboto zvecer me je Simon poklical, zacel govoriti, da njegovih staršev ni doma in nekaj v nekem filmu. V prevodu to seveda pomeni meckanje.;) Prišla sem, pozvonila in Simon mi je prišel odpret. Za njim sem zaslišala smeh. Itak, da sem ga takoj prepoznala. Samo bedaste barbike kot je Anja se smejijo tako.
"Mislila sem, da bova sama" sem zasikala, on pa je naredil obraz nedolžnega kužka in zamijavkal nekaj podobnega kot: "Saj se spomniš Anje, kaj ne?" Kot da bi jo lahko pozabila. In potem smo cel vecer sedeli na kavcu, gledali neko komedijo z Jimom Carryem in pojedli približno tono kokic. Ko je bilo filma konec se je Anja koncno speljala z njo pa tudi jaz, ker sem imela vsega dovolj in sem hotela samo spat. Ko so se take in podobne stvari zacele ponavljati in so me spravile že cisto ob živce sem Simonu rekla, naj se kocno odloci:Jaz ali Ona. Ni se mogel odlociti, zato sem se jaz namesto njega. Bilo mi je ful hudo, ko sem ga pustila. Od takrat me klice skoraj vsak dan, se mi nekaj opravicuje... Tudi, ce bi skenslal Anjo verjetno ne bi bila spet z njim. On je moja preteklost. Upam, da me bo zdaj, ko hodi z Anjo ne bo vec klical.
Nedelja, 10. April
V nedeljo prespim vse dopoldne, potem pa nimam pojma kaj bi pocela. Vse trgovine so zaprte, poleg tega pada dež, po TV-ju ni nic pametnega, učiti pa se mi ne da. Lahko bi šla na net, pa nocem brez potrebe moj že itak pocasni comp okužiti s še vec virusi. Tomija ni na MSN-ju in Sanje tudi ne, moje best frendice Tine pa itak ni doma, ker gre vsako nedeljo, skupaj z svojimi štirimi brati k staršem njene mame na kosilo. Jaz bi umrla, ce bi morala živeti s štirimi brati. V bistvu imam kar sreco, da sem edinka. Ce seveda ne štejem moje zoprne polsestre (in je ne).
Sreda, 13. April
Sovražim šolo. Že tri dni poslušam prfokse in se blazno dolgocasim, poleg tega pa nisem ta teden naredila še nobene neumnosti, ki bi spravila "odrasle in odgovorne osebe" ob živce. Nujno se moram kaj izmisliti. Ampak trenutno sem cisto brez idej. Tomi se od sobote še ni pojavil na MSN-ju. Simon ne klice (kar je dobro). Vceraj sem videla Anjo. Na žalost hodi na isto šolo kot jaz. Privošcljivo se mi je smehljala in me celo pozdravila. Ce misli, da mi je mar, ce pobira tisto, kar sem jaz zavrgla (To pomeni, da je nekakšna smetarka, hi hi) se mocno moti.
Tina me na vsak nacin hoce spraviti v dobro voljo. Sploh ji ne morem dopovedati, da nisem slabe volje zaradi Simona, ampak preprosto zato, ker sem sita šole, ker se nic ne dogaja, ker že cel teden dežuje in ker ni nikjer Tomija, ki bi me spravil v smeh. Mogoce si bom zvecer naredila astrološko karto. Zanima me, kdaj bo Tomi prišel na MSN. ;)
By Zalch*