Shinkansen

Uvod

Izraz Shinkansen sicer dobesedno pomeni "nova glavna proga", vendar se uporablja tudi kot izraz za vlake same. Ti japonski hitri vlaki imajo dolgo in uspešno zgodovino delovanja. To jim je pomagala predvsem linearna topografija Japonske in pa zelo gosta naseljenost. Tako se je izkazalo, da je bolje razvijati železnice kot pa cestni promet. Že v petdesetih letih so japonske železnice začele raziskovati možnosti o posebno hitrem vlaku, ki pi povezoval mesta po Japonski. Sprva je bila na vrsti proga med Tokiom in Osako, dvema največjima okrožjema na Japonskem.

Proge Shinkansen

Proge za Shinkansen so danes razvejene po precejšnem delu Japonske, vse pa vodijo v Tokio. Na progah delujejo različni servisi, ki se razlikujejo po hitrostih in tipih vlakov. (za kraje glej zemljevid spodaj, za označbe vlakov pa še nižje)

• Tokaido shinkansen - 515 km dolga proga med Tokiom in Osako je bila slovesno odprta 1. oktobra 1964. Proga je takrat omogočala hitrosti do 210 km/h (ta hitrost še danes ni dosežena v veliki večini držav, niti v ZDA ne). Posebnost te proge (in vseh ostalih shinkansen prog) v primerjavi z običajnimi japonskimi progami je večja razdalja med tirnicama (standardna razdalja 1435 mm namesto stare ozkotirne 1067 mm). S tem so dosegli večjo stabilnost in varnost vožnje. Z odprtjem proge pa so uvedli nove vlake serije 0 ter dva servisa: Hikari kot hitrejši, ki ustavi le na glavnih postajah ter počasnejši Kodama, ki ustavi na vseh postajah. Sprva je najhitrejša vožnja med Tokiom in Osako trajala štiri ure, ki pa se je kmalu skrajšala na 3^h 10^min. Leta 1984 so uvedli vlak serije 100, najprej na hitrejšem servisu Hikari, danes pa tudi na počasnejšem Kodama servisu. Leta 1992 so uvedli nov servis Nozomi skupaj z novimi vlaki serije 300, ki zmorejo 270 km na progi Tokaido. Nozomi ustavi le na najbolj glavnih postajah, tako da se je skupaj s povečano hitrostjo čas potovanja med Tokiom in Osako skrajšal na 2^h 30^min. Leta 1997 so uvedli tudi vlake serije 500, vlaki serije 300 pa se danes uporabljajo tudi v Hikari servisu. Marca 1999 so uvedli še nove vlake serije 700. Vsi vlaki sevisa Nozomi so danes na progi Tokaido omejeni na 270 km/h, medtem ko so sta servisa Hikari in Kodama omejena na 220 ali 230 km/h.
• Sanyo shinkansen - to je 554 km dolg odsek od Osake do Hakate (Fukuoke) in je bil zgrajen v dveh delih: od Osake do Okayame v letu 1972 ter tri leta kasneje še preostanek do Hakate. Na tej progi je tudi 18 km dolg podmorski predor, ki povezuje otoka Honšu in Kjušu. Po progi Sanyo delujejo isti servisi kot na progi Tokaido, servis Nozomi pa povezuje Tokio in Hakato (1060 km) v le 4^h 50^min z vlaki serije 500. Proga Sanyo omogoča vlakom serije 500 in 700 hitrosti do 300 km/h. Leta 2008 pa bi naj prišla v uporabo serija 900, ki bi zmogla 350 km/h. Pa tudi sicer drži ta proga svetovni rekord v načrtovani povprečni hitrosti med dvema postajama, ki znaša 261,8 km/h (v Sloveniji je največja povprečna hitrost okoli 80 km/h) in to med postajama Hirošima in Kokura. Prav tako imata progi Tokaido in Sanyo svetovni rekord v načrtovani povprečni hitrosti med začetno in končno postajo vlaka in znaša 242,5 med Osako in Hakato. V načrtih je nadaljevanje proge naprej na jug proti Nagasakiju in Kagoshimi.
• Tohoku shinkansen - to je 496 km dolg odsek med Tokiom in Morioko, zgrajen leta 1982. Je glavna shinkansen proga za del Japonske severno od Tokia. Obstaja več servisov z različnimi vlaki serije 200 in 400 ter serij E1, E2, E3 in E4. Omejitev hitrosti na tej progi je 275 km/h, čeprav nekateri vlaki vozijo le do 240 km/h. Ker se na to progo navezuje več drugih shinkansen prog, je ta zelo obremenjena. Načrti so, da bi progo nadaljevali naprej do že obstoječega 54 km dolgega podmorskega predora Seikan in preko njega na otok Hokaido do Sappora
• Joetsu shinkansen - vodi od Tokia do Niigate (nekaj časa teče po progi Tohouku). Proga je dolga 301 km in je bila odprta konec leta 1982. Dva različna servisa se operirata z vlaki serije 200 in serije E1 in E2. Omejitev hitrosti je 240, na enem odseku pa 275 km/h.
• Yamagata shinkansen - odprta leta 1992 je prva proga, ki je bila narejena s tem, da so na že obstoječi progi povečali razmik med tirnicama, zato so vlaki omejeni na 130 km/h. Proga, imenovana tudi mini-shinkansen, je dolga 90 km in teče od Fukushime do Yamagate. Z razširitvijo proge lahko po njej vozijo hitri vlaki in potnikom zato ni treba presedati, če želijo dalje po progi Tohoku. Na tej progi vozijo vlaki serije 400, ki so v Fukushimi združeni z vlaki serije 200 ali pa E4. Od Yamagate dalje je posodobljena proga do Shinja.
• Akita shinkansen - to je še ena mini-shinkansen proga in tudi na njej je omejitev hitrosti 130 km/h. Odprta je bila leta 1997 med Morioko in Akito, vozijo pa vlaki serije E3.
• Hokuriku (Nagano) skinkansen - ta proga pelje trenutno od proge Joetsu do Nagana. Je sicer precej gorska proga, saj ima nek odsek, ki je dolg 30 km, neprestan vzpon 3%. Omejitev je 260 km/h, od Takasakija do Tokia pa 240 km/h. Odprta je bila oktobra 1997, nekaj mesecev pred začetkom olimpijskih iger v Naganu. Na njej vozijo vlaki serije E2, potovanje od Nagana do Tokia pa traja le 1^h 19^min (prej skoraj tri ure). Proga se bo nadaljevala dalje proti Osaki, nekateri odseki pa se že gradijo .

Zemljevid prog

(slika pride kmalu)

Vlaki Shinkansen

Japonska ima zelo obsežno floto svojih hitrih vlakov, kar ni nič nenavadnega, če upoštevamo njihovo že 35-letno uspešno delovanje. Po drugi strani pa se je njihov razvoj intenziviral šele v drugi polovici 80. let in v 90. letih 20. stoletja. Trenutno je v uporabi 11 različnih serij vlakov, zgrajenih pa je bilo še mnogo raznih prototipov, ki so prav tako spremljali razvoj shinkansen vlakov. Treba tudi omeniti, da z shinkansen vlaki upravljajo tri družbe ter da so na delu Japonske severno od Tokia v uporabi vlaki serij 200, 400, E1, E2, E3 in E4 ter na južnem delu serije 0, 100, 300, 500 in 700.

• serija 0 - to je prva in hkrati najstarejša serija. V uporabo je prišla že leta 1964 in se od takrat ni kaj dosti spremenila. V izdelavi je bila vse do leta 1986. V tem času so naredili na stotine teh vlakov, vsi pa so bili namenjeni za progi Tokaido in Sanyo. Uporabljajo se še danes, čeprav jih množično zamenjujejo z novejšimi vlaki serije 100 in 300. Serija 0 je sprva zmogla 210 km/h, ki so jo leta 1986 zvišali na 220 km/h. Najprej so bili vlaki v formacijah po 12 vagonov, danes pa se uporablja v formacijah po 4, 6, 12 in 16 vagonov. V uporabi ni več veliko vlakov te serije, še največ jih je na servisu Kodama (glej zgoraj). Vse naj bi umaknili do leta 2000 oziroma do 2005.
  
• serija 100 - ta serija je leta 1984 nasledila serijo 0. Vlaki omogočajo hitrosti do 270 km/h, čeprav so omejeni na največ 230 km/h. So tudi energetsko bolj varčni ter bolj aerodinamični. Vsi vlaki te serije so v formacijah po 16 vagonov, na nekaterih servisih pa so v sredini štirje dvonadstropni vagoni. En vlak sprejme 1300-1400 potnikov (za primerjavo: Eurostar kot navečji evropski hitri vlak jih sprejme komaj 800). Do leta 1991 so zgradili okoli 70 vlakov.
  
• serija 200 - v uporabi od leta 1982 na progah severno od Tokia. Čeprav je oblikovanje podobno seriji 0, so razlike očitne, saj so ti vlaki narejeni iz aluminija in ne iz jekla, kot prva dva. Zmorejo 275 km/h in imajo močnejše motorje za premagovanje strmin na gorskih progah. Danes se počasi umikajo iz uporabe, nasledniki so vlaki serij Ex. Sicer je v uporabi v različnih formacijah od 8 do 16 vagonov, en vlak pa (odvisno od števila vagonov) sprejme do 1230 potnikov.
  
• serija 300 - v uporabi od leta 1992. Serija 300 je bila zgrajena z namenom povečati hitrosti na progi Tokaido in Sanyo ter tudi pospešiti umik vlakov serije 0. Sprva namenjeni samo za servis Nozomi, danes pa tudi za Hikari. Vlaki zmorejo največjo hitrost 270 km/h, kar je trenutno tudi omejitev hitrosti na progi Tokaido. Vlaki so aluminijaste konstrukcije, vsi imajo 16 vagonov in sprejmejo do 1350 potnikov.
  
• serija 400 - v uporabi od leta 1992. To je prva serija vlakov mini-shinkansen, ki je bila zgrajena za vožnje po navadnih progah, ki so jim povečali razmik med tirnicama na standardnih 1435 mm. Vozi samo na progi Yamagata shinkansen ter dalje do Tokia. Vlaki (teh je 12) so iz sedmih vagonov, vsak vlak pa sprejme 400 potnikov. Sicer pa je vlak nekoliko ožji od ostalih shinkansenov, na mini-shinkansen progah je omejen na 130 km/h, sicer pa na 240 km/h.
  
• serija 500 - v uporabi od leta 1997. Z najvišjo hitrostjo 300 km/h je najhitrejši vlak na Japonskem, ima pa tudi svetovni rekord v povprečni hitrosti med dvema postajama. Zato je ta vlak upravičeno ponos japonske tehnologije hitrih vlakov. Deluje samo na servisu Nozomi med Tokiom in Hakato. Vlak je zelo aerodinamično oblikovan, dolg kar 404 m, ima pa 16 vagonov s skupno kapaciteto 1320 potnikov. Skupaj bo v uporabi 9 kompozicij.
  
• serija 700 - v uporabi od leta 1999 na progi Tokaido in Hakata. To je najnovejša serija. Najvišja hitrost je 285 km/h, v uporabi pa je verzija z 16 vagoni (1320 potnikov) na servisu Nozomi. Kasneje bo v uporabi še 8-vagonska verzija za servis Hikari med Osako in Hakato.
  
• serija E1 "Max" - v uporabi od leta 1994. To je prvi pravi dvonadstropni shinkansen vlak, ki je bil namenjen za prenapolnjeno progo Tohoku. Vlak ima 12 vagonov s kapaciteto 1230 potnikov, kar je 40% več kot pri seriji 200 z 12 vagoni.
  
• serija E2 - v uporabi od leta 1997. Vlak je namenjen na progi do Morioke in do Nagana. Sicer zmore kar 315 km/h, vendar je omejen na največ 275 oz. 260 km/h. Vlak ima 8 vagonov (za 630 potnikov), vendar pa se lahko priklopi še na nekatere vlake drugih tipov.
  
• serija E3 - v uporabi od leta 1997. Vlak je tipa mini-shinkansen (podobno kot serija 400) in vozi na progi Akita. Na njej je omejen na 130 km/h, vendar pa dalje do Tokia lahko vozi z 275 km/h ter se lahko priklopi na vlake drugih tipov. Vlaki imajo po 6 vagonov (za 340 potnikov), v uporabi pa je 16 kompozicij.
  
• serija E4 "Max" - v uporabi od leta 1997. To je še eden dvonadstropni shinkansen in je naslednik prešnje serije E1 "Max". Vlak ima 8 vagonov za 830 potnikov, se pa lahko dve kompoziciji združita, kar pomeni da lahko prepeljeta skupaj kar 1660 potnikov, kar je sploh največ pri hitrih vlakih. Sicer pa ima najvišjo hitrost 240 km/h.
  

Ali so japonski hitri vlaki boljši od evropskih?

Vsekakor je treba že na začetku omeniti, da imajo japonski hitri vlaki nekaj, kar verjetno evropski še lep čas ne bodo imeli: to je izjemno visoka točnost vlakov, ki kratkomalo z evropskimi sploh ni primerljiva. Primer je proga Tokaido med Tokiom in Osako (velja za leto 1997): z upoštevanjem vseh zamud, tudi tistih zaradi potresov, viharjev in močnega sneženja, je vsak shinkansen vlak v celem letu nabral povprečno komaj 36 sekund (!) zamude (vlaki TGV in ICE sicer ne zamujajo veliko, vendar pa nekajminutne niso nič nenavadnega). Prav tako imajo japonski hitri vlaki precej večjo kapaciteto od evropskih. Velik je tudi poudarek na varnosti, saj v dolgi zgodovini obratovanja še ni bilo smrtnih nesreč s temi vlaki (na sliki levo je vlak Dr. Yellow, s katerim s hitrostjo 210 km/h preverjajo stanje hitrega železniškega omrežja po vsej Japonski. Ta vlak je v osnovi tip serije 0).

Vsekakor imajo Japonci prednost v tem, da imajo hitre vlake v uporabi že več kot 35 let in so si s tem nabrali precej več izkušenj od Evropejcev. Vendar pa je razvoj hitrih vlakov dolgo časa bolj ali manj miroval in se je prebudil šele z začetkom uporabe francoskega TGV-ja. Japonci namreč povečini nimajo tako hitrih vlakov kot so v Evropi. Šele leta 1997 so z uvedbo serije 500, ki zmore 300 km/h v komercialni uporabi, dohiteli Evropo, kjer s to hitrostjo že precej dlje časa voz TGV in pa tudi italijanski ETR 500. Večina vlakov namreč vozi s hitrostimi od 220-275 km/h. Značilno zanje je tudi, da imajo motorno moč razporejeno po celotnem vlaku (tudi po 16 motorjev na vlak) in ne le na koncu, kot je to običajno pri večini evropskih hitrih vlakov.

Zaradi množičnosti uporabe shinkansenov nekoliko trpi udobje vožnje. Vlaki so namreč narejeni s smislom za čimvečjo kapaciteto, zato je običajni sedežni red v drugem razredu 3+2 sedeža v vrsti, kar je v Evropi običajno le na nekaterih lokalnih vlakih. Na nekaterih vlakih pa je sedežni red celo 3+3 sedeže v vrsti, kar bi bilo za Evropejce nepojemljivo celo na lokalnih vlakih. Vsekakor so evropski hitri vlaki precej bolj prostorni od japonskih. Vedeti pa je treba, da so vlaki približno enako široki kot evropski. Po drugi strani pa so Japonci veliko preučevali vpliv hitrih vlakov na okolje, kar vidimo po neobičajno oblikovanih nosovih nekaterih vlakov (recimo serije E4, serije 700 in serije 500 - ta ima izredno dolg nos). Zaradi tega so japonski vlaki nekoliko manj hrupni od evropskih.

Shinkansen danes in v prihodnje

Danes je shinkansen močno uporabljano prevozno sredstvo na Japonskem, saj se dnevno z njim prepelje več sto tisoč potnikov. Njihov razvoj se nadaljuje, saj povpraševanje po njih (kljub precej dragemu potovanju z njimi) še vedno narašča, saj močno konkurirajo letalskemu in še posebej cestnemu prometu. Zato je v razvoju nov tip vlakov serije 900, ki naj bi zmogla kar 350 km/h (predviden začetek delovanja je leta 2007 na progi Sanyo). Kasneje naj bi uvedli še hitrejše vlake s hitrostimi do in preko 400 km/h, čeprav bo velik izziv premagati probleme z hrupom in trenjem.

V razvoju je tudi nov vlak s tehnologijo magnetnega lebdenja - maglev, s katerim naj bi s hitrostjo 500 km/h povezali Tokio in Osako, kjer je tudi največ prometa. Prototip MLX01 drži svetovni hitrostni rekord 552 km/h, ki je bil dosežen 14. aprila 1999. Del predvidene proge je že zgrajen in se trenutno uporablja za razna testiranja, trenutno pa sta izdelana dva magleva, s katerima pridobivajo podatke o dogodkih, ki se zgodijo, ko se dva taka vlaka srečata s hitrostjo bližanja okoli 1000 km/h. Sicer pa izgradnja proge, ki naj bi se imenovala Chuo, še ni potrjena, o nadaljni usodi tega vlaka pa naj bi odločili leta 1999.

Glej tudi

• Vse o progah za velike hitrosti
• MLX01

Več o Shinkansenu

• Byunbyun Shinkansen - podrobna stran o shinkansen vlakih z mnogo slikami