Združenje Zelena Primorska
15.04.2006
Tretji luški pomol - SOS za reko Rižano
Ali bo minister za okolje in prostor Janez Podobnik odgovoren za izumrtje :
Klasnate tavžentrože, Obmorskega lana ( zaliv Sv. Nikolaj ) in hrošča Scarites terricola v Sloveniji, edino najdišče v Sloveniji poloji ob školjčni sipini v Sv. katarini in hrošču Clivini ypsilon, ki je najden samo na dveh mestih v Sloveniji poloj ob školjčni sipini v Sv. Katarini in v dolini Dragonje?
Koper, 19.03.2006 , Za pisma bralcev , robert@prim-nov.si
SOS za reko Rižano
Odprto pismo ministru za okolje in prostor Janezu Podobniku ob svetovnem dnevu voda 22. marca.
Spoštovani :
Ob svetovnemu dnevu voda 22. marca 2006 , skoraj po letu dni
delovanja medresorske delovne skupine Vas sprašujemo , kako poteka
celovita presoja postopka in vzpostavitev novega vodnega režima za reko Rižano
? Reka Rižana oskrbuje s pitno vodo skoraj 80 % Slovenske Istre . Je edina
reka , ki izvira in se izliva v Sloveniji. Mar ji nismo v zahvalo dolžni vrniti
prost dostop do morja ? Naj omenimo staro Plinijevo tezo : ¨Vode so takšne,
kakršna je zemlja , po kateri tečejo. Dobri gospodarji bdijo nad vodo in njeno
okolico ¨. Že ko so gradili drugi pomol, bi odgovorni morali sanirati okolje
, vzpostaviti nov vodni režim za reko Rižano in novo strugo premakniti na
tako imenovani desni razbremenilnik ob školjčni sipini v Ankaranu. Napisano
v naravovarstvenih smernicah iz leta 1994 za tretji pomol: ¨ Prostorski red
- strukturna zgradba prostora:
Ustrezno bi namreč bilo ohraniti dejavnost Luke Koper v sedanjem ravninskem
območju ( območju ki ga razmejuje razbremenilnik Rižane od območja ankaranskega
območja ). Raba prostora bi morala biti jasno razmejena, da bi ohranili čitljiv
prostorski red.¨
Prav tako vas sprašujemo glede školjčne sipine v Ankaranu, njeno zavarovanje
in zavarovanje hrošča zelo redkega v Evropi, ki živi edino tukaj v Sloveniji
? Kdo bo odgovoren za njegovo izumrtje ? Po zadnjih podatkih , ki jih imamo,
Zavod za varstvo narave iz Pirana ne kaže kaj dosti zanimanja za zavarovanje
školjčne sipine niti hrošča .
Mar nista prost dostop do izlitja reke v morje in zavarovanje školjčne sipine
trajnostno naravnana pristopa okolju najbolj prijazna , ki izboljšujeta kvaliteto
življenja na Slovenski Obali in varujeta kulturno, naravno in hidrološko dediščino
v duhu Sredozemske strategije trajnostnega razvoja v luči razvojne priložnosti
Slovenije in trajnostnega razvoja Jadrana ?
David Stepan
Odgovor ministra v časopisu Primorske novice, sreda, dne 29.marca 2006 :
Ko vse to preberemo, je odgovor ministra, da je ta vidik vreden premisleka.
Iz Delavnice : Živeti s pristaniščem - 27. junij 2005, Koper
David, pošiljam tolmačenje Dušana Pichlerja, ki je vodja pravne službe za varstvo okolja na Ministrstvi za okolje in prostor. Lep pozdrav do popoldan, Vida
>To: Vida Ogorelec Wagner <vida@modra.si>
>From: Dusan.Pichler@gov.si
>Date: Mon, 27 Jun 2005 10:16:58 +0200
>Draga Vida,
Pošiljam precej načelen odgovor, ker bolj konkretnega ne morem dati, saj nimam uvida v konkretno situacijo, od katere pa je odvisno pravno stanje.
Torej.
Po določbah 15. in 30. člena zakona o vodah (ZV-1, Ur. l. RS,
št. 67/02) so
celinske vode in pripadajoča vodna zemljišča ter morje s pripadajočimi
vodnimi zemljišči naravno javno dobro. Po določbah 21. in 35. člena ZV-1
lahko naravno javno dobro na način in ob pogojih, ki jih določa zakon o
vodah, uporablja vsakdo tako, da ne vpliva škodljivo na vode, vodni režim
in naravno ravnovesje vodnih ter obvodnih ekosistemov in ne omejuje enake
pravice drugim. To rabo zakon označuje kot splošno rabo. 105. člen ZV-1
določa, kaj se šteje za splošno rabo, med njimi je npr. kopanje, plovba
itd. Za takšno rabo ni treba pridobiti vodne pravice in plačati vodnega
povračila.
Zaradi različnih razlogov je splošno rabo seveda mogoče omejiti.
Zaradi
tega je v 21. členu ZV-1 tudi določba, da vlada določi območje, kjer je
splošna raba voda omejena ali prepovedana, če so izpolnjeni predpisani
kriteriji: če je to potrebno zaradi varstva naravne vloge vode, varovanja
življenja ali zdravja ljudi, varstva pred onesnaževanjem ali škodljivim
delovanjem voda ali zaradi omogočanja izvajanja posebne rabe.
Za vsako rabo, ki presega splošno rabo, je treba pridobiti vodno
pravico,
bodisi v obliki vodnega dovoljenja bodisi v obliki koncesije (posebna
raba). Šteje se, da je na območju izvajanja posebne rabe (vodne pravice)
splošna raba vode prepovedana ali omejena, kolikor ni izrecno dovoljena.
Kot rečeno lahko splošno rabo na območju izvajanja vodne pravice podlagi
določb 21. člena določi vlada. Prav tako je v drugem odstavku 110. člena
ZV-1 določba, po kateri se v aktu o podelitvi vodne pravice lahko določi,
da mora imetnik vodne pravice omogočiti tudi splošno rabo vode na območju
izvajanja posebne rabe, če se s takšno rabo bistveno ne poslabša pogojev
izvajanja vodne pravice.
Iz navedene sledi, da je dostop do reke Rižane, če je ta
vključena v
območje izvajanja neke vodne pravice, mogoč le, če je tako določeno s
posebnim vladnim predpisom na podlagi 21. člena ZV-1 ali če je tako
določeno v aktu o pridobitvi vodne pravice za posebno rabo vode.
Lep pozdrav! Dušan
Odgovor MOPE:
Članki iz časopisa Delo:
Luka Koper pod drobnogledom
Država ni zaščitila svojih interesov in je bila v Luki Koper oškodovana -
Podobnost z Zavarovalnico Triglav in BTC
Sre 19.01.2005
Ljubljana - "V primeru potrditve suma oškodovanja interesa Republike
Slovenije tako v Luki Koper, d. d., kot tudi v vseh ostalih primerih, bo vlada
zadeve odstopila pristojnim organom in obenem s sistemskimi rešitvami zagotavljala
učinkovit boj proti klientelizmu in korupciji," so nam sporočili iz urada
predsednika vlade Janeza Janše. Premier je namreč prebral poročilo nekdanjega
urada za preprečevanje korupcije, v katerem je razkrit domnevni scenarij lastnikov
zasebnega kapitala v Luki Koper, kako bi si pridobili večji lastniški delež
na škodo državnega premoženja in poceni prišli do državnih zemljišč na območju
koprskega pristanišča. V poročilu je opisana pasivna vloga države oziroma
prejšnje vlade, ki ni zaščitila interesov države v edinem slovenskem pristanišču,
kaže pa se tudi sum korupcije.
V poročilu nekdanjega urada za preprečevanje korupcije že v uvodu piše, da
je namen opozoriti na "tranzicijsko problematiko, ko nekateri lastniki
zasebnega kapitala poskušajo v tem občutljivem obdobju ustvariti izjemne dobičke,
pri tem pa ne izbirajo sredstev za dosego cilja. Primer Luke Koper, d. d.,
ima nekatere skupne lastnosti s primerom Zavarovalnice Triglav in BTC".
Iz Janševega urada so nam sporočili, da se je premier z vsebino poročila že
seznanil. "Preprečevanje korupcije je odgovornost celotne vlade, odkrivanje
in pregon ter sankcioniranje korupcijskih kaznivih dejanj pa prednostna naloga
preiskovalnih organov, organov pregona in sodišč," so nam sporočili iz
premierovega kabineta.
Da bi razumeli razmerje med državo in Luko Koper, d. d., je treba najprej
pojasniti razliko med Luko Koper, d. d., in pristaniščem Koper. Luka Koper
je podjetje, ki izvaja pretovor različnih tovorov, logistične storitve ipd.,
pri tem pa uporablja operativno obalo in zemljišča (pristanišče Koper), ki
so v lasti države. Država po pomorskem zakoniku prepusti upravljanje, vodenje
in razvoj pristaniške infrastrukture upravljavcu pristanišča s podelitvijo
koncesije. Te koncesije podjetje Luka Koper vse do danes nima, smo izvedeli.
"Visoki dobički Luke Koper v zadnjih letih niso rezultat dobrega dela
in upravljanja družbe, temveč neplačevanja oz. plačevanja, kot bi sicer morala
za najemnine, koncesije in davčne obveznosti," je ocenil urad.
Republika Slovenija je postala v času lastninjenja družbenega premoženja sicer
večinska lastnica Luke Koper, d. d., vendar ima samo za dva odstotka navadnih
delnic in za 49 odstotkov prednostnih delnic. "Prednostne delnice imajo
minimalne upravljavske pravice, glede na trenutne razmere pa prinašajo nizke
dividende v primerjavi z navadnimi delnicami," piše v poročilu.
V praksi to pomeni, da z dejanskimi upravljavskimi pravicami razpolaga zgolj
51-odstotkov premoženja, ki je v navadnih delnicah, in samo dva odstotka teh
sta v lasti države. Poenostavljeno povedano - država je večinski lastnik,
vendar ima minimalen vpliv na poslovne odločitve Luke Koper. "Ravnanje
Luke Koper v prejšnjih letih je sistematično preprečevalo odliv likvidnih
finančnih sredstev državi [zmanjšani prihodki proračuna]. Pozitivna razlika
iz tega naslova se je posredno večinoma prelivala v dividende navadnih delnic
… Iz proučenega je razvidno, da predsednik uprave Luke Koper Bruno Korelič
in predsednik nadzornega sveta Miha Kozinc delujeta v smeri povečevanja koristi
lastnikov malih delnic oz. v škodo lastnika prednostnih delnic [države]."
Nadaljevanje na 3. strani. , Rok Praprotnik
Kdo se igra z Luko Koper?
Bo država res dovolila podreti drage objekte v Luki, katerih solastnica
je?
Pet 17.12.2004
Koper - Neverjetno se sliši, da bi prihodnje leto na območje Luke Koper stopili
gradbeni inšpektorji in s pooblaščenim podjetjem začeli podirati skladišča
in druge infrastrukturne objekte, katerih gradnja je stala več milijard tolarjev.
Toda prav to se lahko zgodi, so prepričani koprski gradbeni inšpektorji,
ki so pred poldrugim letom začeli postopek proti nedovoljenim gradnjam na
območju Luke Koper.
Inšpektorjev ne zanima, zakaj so nastale nedovoljene gradnje. Do njihovih
ušes je prišla informacija in postopek vodijo "v skladu z zakonom o gradnji
objektov". Pred meseci so izdali odločbo o odstranitvi objektov, na katero
se je Luka Koper pritožila. Drugostopenjski organ na "novem" ministrstvu
za okolje in prostor je pohitel in potrdil odločbo inšpektorjev.
Na republiškem inšpektoratu za okolje, prostor in energijo nam je tiskovna
predstavnica Helena Lovše odgovorila, da so obravnavani objekti v Luki Koper
opredeljeni kot nedovoljena gradnja, ker so bili zgrajeni brez pravnomočnega
gradbenega dovoljenja. "Odločba organa prve stopnje je dokončna in izvršljiva.
Inšpekcija v skladu s predpisi in zakoni vodi postopek naprej. Ukrepi bodo
usklajeni z zakonom."
To pomeni, da bodo inšpektorji najprej preverili, ali se je v času med reševanjem
pritožbe Luke Koper kaj spremenilo (teoretično bi lahko tudi dobili katero
dovoljenje). Potem bodo izdali sklep o rušitvi objektov (menda še letos) in
Luko Koper pozvali, naj na črno zgrajene objekte podre sama. Zatem bodo čakali
razumno obdobje (predvidoma tri mesece). Če objektov v Luki Koper ne bodo
podrli sami, bodo od ministrstva za finance dobili informacijo, ali je država
zagotovila ustrezno vsoto za podiranje teh objektov. In če jih bo, bodo podiranje
naročili pooblaščenemu podjetju. Veliko podiranje v Luki Koper bi se teoretično
lahko začelo prihodnje leto.
Bruno Korelič, generalni direktor Luke Koper, je že pred poldrugim letom novinarjem
odgovarjal, da so objekte morali graditi, sicer bi se njihov razvoj ustavil.
Ministrstvi za promet in za finance so že leta 2000 prosili za soglasje, vendar
so ga prejeli šele sredi letošnjega leta. Kaže, da je bilo soglasje odvisno
od ministra. Izdal ga je šele novi finančni minister Dušan Mramor. Toda soglasje
seveda ni zadoščalo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Predložiti bi morali
še dokazilo o stavbni pravici, to pa je povezano s koncesijsko pogodbo. Tudi
te še nimajo. Na koncesijsko pogodbo v Luki Koper čakajo že dolga leta, brez
nje je vsako poslovanje nekako neurejeno. Koncesijsko pogodbo nadomešča "začasna"
najemna pogodba, ki traja že leta in leta. Zaradi neurejenega odnosa med
državo in podjetjem, ki je v več kot polovični državni lasti, je lahko Luka
Koper skrbela za razvoj le tako, da je gradila brez ustreznih dovoljenj.
Tako so brez dovoljenj na drugem pomolu na 30.000 kvadratnih metrih zgradili
15 objektov, v glavnem skladišča z vso infrastrukturo, tudi most čez Rižano,
dostopne ceste in železniške tire. Za te naložbe so porabili več kot dve milijardi
tolarjev, po nekaterih ocenah tudi nekajkrat večjo vsoto.
Nedovoljene gradnje so posledica neurejenega statusa Luke Koper. Zato
bo zanimivo opazovati, ali bo država dovolila podreti objekte, katerih solastnica
je in je hkrati tudi sama najbolj kriva, da so zgrajeni brez dovoljenj, obenem
pa vsa leta pobira brez zadržkov od Luke Koper milijarde tolarjev davkov in
drugih dajatev. Boris Šuligoj
V Luki Koper pridobivajo gradbeno dovoljenje
Pon 20.12.2004
Koper - Kdor je mislil, da bodo gradbeni inšpektorji lahko kar tako podirali
nedovoljene gradnje na območju Luke Koper, je računal brez krčmarja. V najnovejši
izjavi za javnost so v Luki zapisali, da so 16. decembra dopolnili vlogo za
izdajo gradbenega dovoljenja na Uradu za okolje MOPE. "Zdaj torej niso
več mogoči nobeni zadržki, ki bi preprečili izdajo gradbenega dovoljenja,
ki ga v Luki Koper pričakujejo takoj na začetku prihodnjega leta," so
še zapisali.
Inšpektorat RS za okolje je zavrnil pritožbo Luke Koper, ker je pri svojem
odločanju upošteval formalnopravno stanje ob vložitvi te pritožbe (20. maja
letos), ko Luka Koper še ni mogla predložiti dokazil o upravičenosti gradnje
spornih objektov: dveh nadstrešnic za les, nadstrešnice za sipke tovore pri
skladišču 6, dograditve dveh nadstrešnic, prostorsko-prometne ureditve dveh
skladišč, prometne infrastrukture ob drugem pomolu, vključno z mostom čez
Rižano ter železniškimi tiri, ter komunalne infrastrukture. Vrednost teh
naložb je bila po tedanjih navedbah približno 600 milijonov tolarjev. Inšpekcija
je zahtevala odstranitev vseh teh objektov in vzpostavitev prvotnega stanja.
Prvotno stanje pa pomeni močvirje.
Luka Koper je že leta 2001 dala vlogo za izdajo enotnega gradbenega dovoljenja
za navedene objekte. Vloge so bile popolne, opremljene z vsemi soglasji in
dovoljenji. Junija 2001 je vlado zaprosila za soglasje k naložbam, ker je
šlo za zemljišča v lasti države (prej so bila vpisana kot last Luke Koper).
Vladno soglasje je prejela šele 24. februarja letos, ker je vlada z njim vse
do tedaj zavlačevala, češ da še nimajo koncesijske pogodbe.
Luka Koper je pohitela z gradnjo. Med čakanjem na soglasje pa se je zakon
tako spremenil, da samo državno soglasje ni več zadoščalo in so morali predložiti
tudi posebno pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice. Ta pogodba je bila sklenjena
šele oktobra letos, notarsko overjena 16. novembra, zemljiško knjižni predlog
je bil podan pri okrajnem sodišču v Kopru 10. decembra in šele nato je lahko
Luka Koper dopolnila vlogo za gradbeno dovoljenje. Boris Šuligoj
Zavarovanje školjčne sipine in vzpostavitev nove struge za reko Rižano in njeno izlitje v morje ob školjčni sipini v Ankaranu in s tem prost dostop do morja je JAVNI INTERES.
Kot ste prebrali v članik iz Dela : vse kar je bilo zgrajeno preko reke Rižane, je bilo zgrajeno na črno, brez vseh trajnostnih načrtov.
Upajmo, da so se časi spremenili in da se bo upoštevalo varstvo okolja. Že ko so zgradili 2. pomol, so bili ¨odgovorni¨ dolžni sanirati okolje in reki vrniti prost dostop do morja ob školjčni sipini.
Janez Janša je obljubil v Ankaranu, da razvoj pristanišča ne bo potekal na škodo okolja.
O vsemu je obveščen tudi predsednik države R. Slovenije Janez Drnovšek. Predsednik se v zadnjem času zelo zavzema za varovanje okolja. Nameravani posegi v okolje v imenu razvoja pristanišča ( školjčna sipina je v sredi 3.pomola ) so realni prikaz našega odnosa do narave - ki je brutalen, vandalski in barbarski. Oba obstoječa pomola lahko šrijo proti morju in iz 2. pomola se lahko razveji tretji pomol.Tretji pomol bodo prodali Dancem - Maersk.
Nam bodo Danci omogočili prost dostop do morja ob reki Rižani in vzpostavitev nove struge in izlitje ob školjčni sipini ?
Ob reki Rižani bi lahko naredili učno, kolesarsko in peš pot od izvira reke - Zvročka do izlitja v morje v Ankaranu - 14 km poti, kar bo dodatno obogatilo turistično ponudbo. Zaradi milih zim se ta pot lahko koristi celo leto in bo vpisana v Zelene poti Evrope - Green way of Europe - pot ob reki Rižani od izvira do morja. Školjčna sipina je že sedaj atrakcija in jo je obiskalo že preko 10.000 otrok iz cele Slovenije. Žalostno je da Zavod za varstvo narave iz Pirane nima posluha za ohranitev Školjčne sipine in ne za estuarija - izliva reke Rižane v morje ?
Lesena pot, ki so jo postavili letos v zalivu Sv. Nikolaja, bi se lahko postavila tudi na školjčni sipini za ohranitev školjk in fosilov. Ni potrebne iskati financ pri tujcih - kneževina Monako, ampak naj država to uredi, kot je potrebno.
o odgovoru ministra za okolje Janeza Podobnika obvestili :
Predsednik R. Slovenije : Janez Drnovšek
gp.uprs@up-rs.si
Predsednik vlade R. Slovenije: Janez Janša
gp.kpv@gov.si
v vednost :
Minister za okolje in prostor Janez Podobnik
janez.podobnik@gov.si
Odgovor podpredsednika DZ R. Slovenije g. Marko Pavliha - 22.03.2006
Ker ste veliki zagovornik 3.pomola, mi prosim obrazložite kako boste uredili prost prehod do reke Rižane do izliva v morje. Kdo bo odgovoren za izumrtje rastlin in živali, ki živijo edino tu v Sloveniji ? Reka se sedaj izliva v pristanišču in je prost dostop onemogočen. Potrebno bi bilo urediti novo strugo ob školjčni sipini v Ankaranu.
( G. Marko Pavliha je iz Občine Piran, kjer je velik zagovornik novih ureditev kolesarskih poti .)
>From: Marko.Pavliha@dz-rs.si
>To: "David Zelena Narava Slovenije varstvo narave" <varstvonarave@hotmail.com>
>Subject: Odg: Ureditev nove struge za reko Rizano
>Date: Wed, 22 Mar 2006 09:32:44 +0100
Spoštovani gospod David, najlepša hvala za vaše sporočilo.
Res je, da se zavzemam za III. pomol, ker menim, da brez njega
nadaljnji
razvoj Luke Koper ni mogoč. Prihodnost je v multimodalnem, kontejnerskem
transportu, ki je ključen za mednarodno konkurenčnost. O tem obstajajo
številne študije, ki jih lahko dobite na Fakulteti za pomorstvo in promet.
Hkrati trdno verjamem v načelo trajnostnega razvoja, kar pomeni,
da morajo
biti ob morebitni gradnji upoštevani vsi okoljski oziroma ekološki
faktorji, vključno s tistimi, ki jih navajate. Poleg tega je treba najti
kompromis s prebivalci, ki se s tem projektom ne strinjajo.
Za odgovor na vaša cenjena vprašanja žal nisem niti usposobljen,
še manj
pa pooblaščen, zato predlagam, da jih naslovite na ministra Podobnika.
Lep pozdrav, Marko Pavliha
www.marko-pavliha.si
Na spodnji sliki je fotomontaža, kako naj bi izgledal 3.pomol ( ideja iz leta
1954 ), tretji pomol lahko izgradijo iz razvejitve 2. pomola in tako omogočijo
ohranitev školjčne sipine kot tampon - mehki prehod iz industrializacije v
naravno okolje
Je potrebno še kaj dodati, da 3. pomol uničuje slani travnik v zalivu Sv. Nikolaja - Natura 2000 in za vedno onemogoča prost prehod do reke Rižane na izlivu v morje. Školjčna sipina je v sredini 3. pomola. Z izgradnjo 2. pomola so uničili najlepše peščeno kopališče na obali v Sv. Katarini - ki je zdaj polno mulja , s tretjim pomolom bodo uničili Autokamp Adrio in Zdravilišče Bolnica Valdoltra.
O vsemu sem obvestil tudi Svet za varstvo okolja R . Slovenije
- 29.03.2006
Kaj lahko Vi kot : Svet za varstvo okolja R. Slovenije naredite glede celotna presoja, zaščita školjčne sipine in prost dostop reke Rižane do morja?
Odgovor Sveta za varstvo okolja R. Slovenije e-mail: svo@svo-rs.si
- predsednik Franc Lobnik :
http://212.18.47.244/web/portal.nsf/dokumentiweb/Clani-SVO?OpenDocument
Ministrstvo za okolje in prostor je pred zahtevno nalogo varstva morja in hkrati rešuje več problemov, med katerimi je 3. Koperski terminal manjši (z njim se rešuje modernizacija luke). Večji je problem razsutih tovorov, zatem italjanska namera postavitev plinskih terminalov blizu naše obale in vplive velikega pomorskega transporta (v Tržaški zaliv letno vpluje okoli 5000 ladij, med njimi številni tankerji). S tem se omogoča migracija vrst! Želimo, da bi zavarovali naše morje, ki pa je le del mednarodnega akvatorija in moramo preprečiti, da reke, ki se izlivajo vanj, ne bodo onesnažene in da ne bo drugih škodljivih vplivov in nesreč. S pozdravi Avguštin Lah , (Avguštin Lah; 18.04.2006)
Dragi Svet za varstvo okolja R. Slovenije, hvala za vaš odgovor, izumrtje nekaj rastlin in živali v Ankaranu je za Vas in potem takem za Slovenijo manjši problem. ???
Kaj pa reka Rižana in prost dostop do morja - tukaj pišete, da morate preprečiti
onesnaženje rek - veste v katerem razredu je reka ko se izliva v morje - v
4.razredu onesnaženosti ?
3.akcija - Podpora krajanom Ankarana proti širitvi 3.pomola Luke Koper - 26.03.2004
Ankaran - Opozorilni shod za varovanje školjčne sipine 05.06.2004
Raziskovalni tabor študentov biologije - DEKANI 2004 na Školjčni sipini - 17.07.2004
Odtok neočiščene industrijske vode v reko Rižano ( Natura2000 ? )- Koper, 30 . 9. 2004
Iniciativni odbor KS Ankaran proti gradnji tretjega luškega pomola - Ankaran, 7.12.2004
Školjčna sipina zavarovana kot naravna vrednota oblikovane narave 1.02.2005
Javno pismo ministru za okolje in prostor Janezu Podobniku 24.02.2005
Nas projekt :