Drevo | Predstavitev | Kontakt | Povezave Kelti | Slo-Moc |
Umetnost zdravljenja | Drevesna meditacija | Srcna meditacija | Zvezde | PRVA STRAN |
Drevesa
Že kar nekaj
časa obiskujem največje drevo v našem parku. Glede na moje druženje z njim
lahko rečem, da so drevesa nenavadna bitja. Druidi verjamejo, da v njih
prebivajo duhovi, enako verovanje gojijo tudi stara slovanska ljudstva. Znano
je, da so bila drevesa včasih sajena z namero. Kot zdravilna in poduhovljena so
bila na našem prostoru čislana predvsem lipova drevesa. S svojo mogočno senco
so bila prizorišča druženja v vaseh, na trgih ali tradicionalno v cerkvenem
dvorišču. Če razumemo naš prostor kot en velik računalnik, ki se prek različnih
medijev povezuje v celoto, si lahko predstavljamo drevesa kot zelo zanimive priče
odvijanja zemeljske zgodovine. Drevesa so shranjevala informacijo obdobij in jo
še vedno. So tako kot vsa ostala
narava, sprejemnik in oddajnik, vesoljne antene, ki vase srkajo prostor in ga
navzven oddajajo. Če jim prisluhneš, ti govorijo o drugih dimenzijah, na svoj
način. Ko se družiš z drevesom, tudi sam postaneš bolj naraven, bolj zdrav,
stvari ti postanejo bolj jasne, velemestni hrup in vsakdanje skrbi postanejo
nepomembni. Na đurđevdan
se venčava crkva, pop sa procesijom vodi ljude po celom selu. Drvo zapis je
bilo sveto drvo, niko ga nije smeo porezati. Drevesa in rastline po keltskem izročilu TRSTJE
28
oktober - 24 november Trstje, čeprav
ni drevo, ampak travi podobna rastlina, se običajno povezuje s keltskim novim
letom. Mesec v času trstja nas opominja na prihod zime. Takrat je
potrebno energijo usmerjati v dom in v svoje srce. Trstje je tako simbol družine,
vernosti in zaupanja. Zažiga se ga v spomin hišnim duhovom. Postavi se ga na
vidno mesto, najbolje v kuhinjo, kjer se pripravlja hrana, za blagoslov in složnost
družinskih članov. Simbolično
trstje predstavlja obračanje navznoter iz potrebe po zadovoljitvi teženj po
duhovni hrani. Imela je
posebno vez z njim. Ko ga je prvič začutila, je šumelo. Največje drevo v
njenem parku. Ko ga pogledaš, dobiš občutek, da je nebo nekje daleč, daleč.
Iz drevesa so
prihajali zvoki, občutki, slike, vonjave, spomini. Tam se je dalo biti, samo
biti, v popolnem brezčasju. Pozimi drevo
ni počivalo, sploh ne. Takrat ga je imela najraje. Vsa pokrajina je navidezno
umrla, v drevesu pa je bučalo. Drevo se je ponotranjilo. Prisluškovalo je
samemu sebi, se ukvarjalo s svojo navidezno smrtjo in sanjalo mlade, novo zeleneče,
medeno lepljive popke, v katerih se je skrivalo porajajoče življenje. V sneg se je
odelo, čisto malo in narahlo, ona pa si je naredila gnezdo pod njim. Počutila
se je staro. Koliko življenj je preživela,
pa vendar, vedno radovedna, vedno zroča v jekleno sivino neba skozi
njegove veje. Vonj po snegu
se nikoli ni dal opisati. Imel je okus pikajočih snežink, ki so breztežno dušile
zvoke. Rahlo so bodle, ko so padle na jezik in se šumeče raztapljale za
vratom. Otrple prste si je grela na njegovi skorji in postajala eno z bučanjem
njegove notranjosti. Smrt pod
drevesom je bila le še eno rojstvo, Ko je čutila prihajajočo težo teme, ki
ni prepuščala niti enega žarka svetlobe, je vedela, da je varno naslonjena
nanj. Ob zvokih parajočih rdečih in rumenih strel je zrla v temačen horizont.
Edina svetlobe je prihajala iz tal, okoli so se premikale škorpijonove sence.
Krilati ljudje so leteli v nebo. Postoj tujec.
Pokaži se. Krempljasto krilo je seglo proti obrazu in maska se je brezšumno
snela. Veliko črno oko se je zazrlo vanjo. Poznam te in te pozdravljam. Tvoji
svetovi bivajo v drevesnih vejah. Tako sta se
pogovarjala, ko je bila zima. V vetru plešejo
in se lesketajo BEZEG 25
november- 22 december Bezgov mesec
je mesec najtemnejše noči v letu. Dan, ki sledi
zaključku tega cikla je "dan vmes", neimenovani dan, ki tako označuje
pomembno prelomnico. V tem obdobju se zamislimo nad smrtjo in našo sposobnostjo
obnavljanja. Bezeg predstavlja krono boginje, modrost, sposobnost
transformacije, podzemni svet. Je sveta čarovniška rastlina, ki kaže pot
skozi labirint, ki po zaviti spirali pelje navznoter, do mesta, kjer rojstvo in
smrt postaneta eno. Predanje počinje
se lekovitim biljem, koje se izdatno koristilo kod lečenja raznih boljki. Najviše
se upotrebljavala bazga. Brala se je ona kraj potoka, jer je postojalo neko vražjeverje,
da ona koja raste na brdima nije za branje, da u njoj postoje vilenjaki, koji
ume da se poigraju sa čovekom i naprave koju pakost. Bazga se davala i stoci,
ali samo zrele jagode, ako im se naduo trbuh ili kad se okotilo tele, da krava
ne iskrvari. Bazgovo cveće se kvasilo u vodi i od te se vode kuvao sok ili se
pravilo slatko. Cveće se sušilo za čaj, osušeno se usitnilo i sa šećerom
stavljalo pod jezik kod jakog kašlja i bolovima u plućima. Sa kuvanim
cvetovima, pomešanim sa finom glinom pravili su se oblozi protiv krupa. Nosim ga v
sebi. Posušene
trave, BEZEG - GRM
POLN MOČI povzeto po
knjigi Bezeg za mladost, zdravje in lepoto - Neuhold M. Bezgov grm
najdemo vedno v bližini človeka in njegovega bivališča, danes tako kakor
pred tisoč leti. V predkrščanski dobi so se za posvetovalna in sodna
zborovanja zbirali ljudje pod hrasti, pa tudi pod bezgovim grmom ali ob njem. V
keltski mitologiji je bezeg drevo tretje lune in simbol kraljice. Zato je
osrednjega pomena za potek leta. Stari Grki so iz bezgovega lesa izdelovali
harfe, ki so s sladkim zvokom očarale celo muze. In če je kdo od starih
Germanov želel videti kraljico vil, se je moral v kresni noči usesti pod
bezgov grm in igrati na flavto, izrezljano iz bezgove veje. V krščanski
dobi je ob bezgovem grmu primerno mesto za križ ali znamenje. Še danes najdemo
veliko poljskih znamenj v senci bezgovega grma. Bezgov grm je
nizek, a trdovraten. Lahko ga izkopljemo, uničiti pa ga ne moremo. Če ga človek
pusti pri miru, rast bezeg sam od sebe. Bezeg je
najpomembnejša domača zdravilna rastlina. Stara pravila iz slovenske medicine
pravijo: beseg ofna te saperte jetra inu stri enu lahku telu. Besgov lubie prešene
vos otok is nog. Besgov les je zdravilo proti zobobolu. Če ga žvečisš na
veliki petek, te vse leto ne bo bolel zob! Če bezeg
pomaga od bolezni, po ljudski zdravi pameti pomaga tudi pri ljubezni. Kajti, če
ga dekle potrese na kresni večer in trikrat lepo zaprosi: Bezeg, bezga, daj moža!,
ji ga čez leto dni gotovo priskrbi. Bezeg- drevo
tretje lune V času tretje
lune, rodi kraljica, ustvarjalka svetlobe, novega kralja. Da mu ime in ga
opremi. Na dan pomladanskega ekvinokcija jezdi kralj v polnem blišču čez
poljane. V noči pomladanskega praznika posvečenja Beltane
postane kraljičin ljubimec. V kresni noči zmaga temni del kraljevega
jaza nad svetlim delom ter ga usmrti. Iz svetlega dela kraljevega jaza priklije
zrno. V tej obliki ob prazniku žetve pojedo svetli del kralja. Njegov temni del
pa odpeljejo na dan jesenskega ekvinokcija v podzemlje. Na dan mrtvih kraljica
žaluje za njim, dokler končno na dan zimskega sončnega obrata ne umre.
Kraljica se pripravi na porod novega kralja. Kralj je torej simbol minevajočega
leta, kraljica pa je kot porodnica in ljubimka vsakoletnega kralja večna in v
širokem pomenu besede pomeni univerzalno naravno silo. LISTJE, LUBJE,
CVETOVI IN BEZGOVE JAGODE ZA DOMAČO LEKARNO Za sušenje
cvetov, listov in jagod obstaja seveda tudi pravilni čas glede na lunino fazo.
Izkušnje so pokazale, da se upravičeno ravnamo po stari tradiciji: v času
polne lune do mlaja se vsi deli rastline hitreje sušijo in jih tako plesen ne
ogroža. To pa zato, ker se v tem času voda spušča po rastlini navzdol. Kar v
času rastoče lune raste, v času pojemajoče lune upada. To se ujema tudi z
nabiranjem in sušenjem: če naberemo cvetove, liste in jagode na dan polne
lune, jih ujamemo na višku njihove sočnosti. Bezgovo listje
uspešno uporabljamo za pospešeno izločanje seča in znoja, pri revmatičnih
obolenjih in v naravni kozmetiki. Listje moramo čimpreje posušiti. Drugače
kakor cvetove lahko liste sušimo na soncu. Listje sušimo celo. Cele liste
raztrosimo v tanko plast na ravni podlagi, tako da dobi vsak list dovolj zraka
in se na soncu hitro posuši. Listje je popolnoma suho, ko šumi, če ga
stisnemo in se med prsti zdrobi. Nato ga spravimo v platneno vrečko, ki jo
obesimo v temnem, hladnem in suhem prostoru. Če takega prostora nimamo ali ni
zanesljivo suh, je bolje, da spravimo posušeno listje v nepredušno zaprte doze
ali temne kozarce s pokrovom. Bezgovo skorjo
uporabljamo kot preizkušeno domače zdravilo proti akutni nevralgiji,
artritisu, revmatizmu in v čajnih mešanicah proti vodenici in zaprtju. Tudi v
čajih za čiščenje krvi je pogosto bezgova skorja. Uporabljamo svežo, zeleno
skorjo, ki jo spomladi previdno luščimo z vejic. Najboljši čas za to jo, ko
začno na bezgovem grmu popki zelenet in brsteti. Takrat je v skorji največ
soka, saj s sokom priteka hrana za mlade liste. Ne smemo pa pozabiti, da je luščenje
skorje z veje hud poseg v ravnovesje bezgovega grma. Zato moramo ravnati z njim
čimbolj obzirno. Nikoli ne smemo luščiti veje po celem obsegu, ker bi sicer
veja odmrla. Za luščenje skorje vzamemo oster nož, zarežemo skorjo polovice
obsega veje v razdalji 30 cm in povežemo konca obeh rezov z vzdolžnima rezoma.
Tako nastali trak skorje olupimo z veje. Samo pri krepkih grmih lahko oluščimo
več vej naenkrat. Bezgovo cvetje
očara z aromatičnim vonjem. Toda kot vse, kar je očarljivo, je tudi bezgov
vonj kratkotrajen, če ne ravnamo z njim skrbno in strokovno. Cvetovi morajo
biti v polnem cvetenju, ne smejo pa že rjaveti. Na višku cvetenja je vsebnost
aromatičnih snovi in učinkovin največja. Bezgovo cvetje
nabiramo samo pri lepem vremenu, pozno dopoldne in vsakokrat tista socvetja, ki
jih sonce polno ožarja. Sok iz
bezgovih jagod je posebno okusna pijača, predvsem pa učinkovito zdravilo v času
zimske gripe . Hladno stiskan ali iz sokovnika je najbolj bogat z učinkovinami.
Za oba načina stiskanja pa moramo izključno uporabiti samo zelo zrele, črne
jagode. Če so na kobile še rdeče ali celo zelene jagode, jih moramo
odstraniti. Nezrele jagode vsebujejo samburginin, ki pri večini ljudi povzroča
hudo drisko. Ker s
segrevanjem uničimo samburginin in se tako znebimo njegovega neugodnega učinka,
je to najboljši način priprave soka. Jagode zavremo ali vsaj na kratko
segrejemo. Bezgov sok ima zelo močen okus: kadar ga pijemo, ga zato razredčimo
z vodo v razmerju 1:5 do 1:7. BREZA 24
december- 20 januar Breza je
totemsko drevo keltskih šamanov. Imeli so ga za drevo življenja, za drevo, ki
podpira celoten svet, za os, okoli katere se vrtijo zvezde. Breze največkrat
rastejo na robovih gozdov in so tako prve, ki poženejo na zemlji ter tako
pripravijo teren drugim rastlinam. Njihova kvaliteta je spočetje, začetek,
plodnost, očiščevanje, čiščenje. Čarovničina
metla je narejena iz brezinih vej. Torej, čarovnice
na metlah niso samo letele, uporabljale so jih tudi za obredno čiščenje
prostora. O čarovništvu: čaranju bi se
dalo reči tudi usmerjena misel. Vsaka, z namero uporabljena misel, je čaranje.
Zato je tako pomembno, da se zavemo, da z mislimi lahko delamo sebi in drugim
veliko škode ali pa okoli sebe ustvarjamo blaginjo, srečo, zaščito in
zdravje. Mislimo vedno,
vedno dobro! Stare čarovnice
so si poleg dela z mislimi pomagale z različnimi čarovnimi pripomočki, orodji
moči, v katere so lahko to svojo misel ugradile. Izdelava talismanov in
amuletov je veščina informiranja misli v predmet. O čaranju vas
lahko veliko nauči Bernardka Zorko, prava mlada čarovnica, ki svojo veščino
prenaša tudi na novi rod čarovnikov.
http://www.vrbov-log.org/ V sivem krznu
počasi koraka skozi sneg. Brezina kora,
pomešana sa hrastovom, upotrebljavala se za zaustavljanje krvarenja kod žena.
Iz dobro usitnjene kore kuhao se čaj, koji se preko dana pio malim
gutljajima.Od mladog suvog lišća isto se pravio čaj za lečenje bubrežnih
bolesti. Vse brezine
poteze razkrivajo nežnost in milino, vendar v njej ni nič šibkega; pod rahlim
lubjem, ki se lušči, je trd in močan les. Če sedemo pod brezo, smo sedli v
območje nežnega miru, ki spominja, da življenje ni boj, ampak je lahko
skladno in milo. To je kraj, kjer odložimo bremena in sprejmemo darove, ki jih
daje življenje. Lastnost breze
je nežnost, ki jo lahko uporabimo za zdravljenje vsakega pretresa. Njeno glavno
sporočilo je: SPREJMITE SAMI SEBE IN SE SPRAVITE S SEBOJ. PRIDOBITEV SAMOSPOŠTOVANJA. V vsakdanjem
življenju praviloma uporabljamo moške energije volje in prezremo nežnejše ženske
energije. Breza pomaga spraviti ta vidika v nas in ju znova povezati. Čustva, kot
so tesnoba, jeza ali strah, nas lahko preplavijo. Nanje se odzovemo z občutkom
krivde ali s še večjo tesnobo ali jezo. Tako se čustva stopnjujejo in nam začnejo
uhajati iz rok. Brezina energija vam pomaga skleniti mir s samim seboj prav takšnim,
kot ste. Ginekološke
težave so pri ženskah lahko posledica čustvenih ran zaradi prejšnjih travm,
napr.spontanega ali umetnega splava, bolečih mestruacij in tako naprej. Breza
pomaga, da si priznamo takšne težave in se z njimi soočimo na nov način. JEREBIKA 21
januar - 17 februar Jerebika ima
prerokovalne sposobnosti. Druidi so na jerebikine veje pisali rune in z njimi
prerokovali. Povezujemo jo z druidskim festivalom Imbolkom. Ker je v sorodu z
jabolkom, imajo njene jagode, prerezane horizontalno, isti vzorec kot jabolko.
Pojavi se oblika pentagrama, tako značilna za jabolko. Jerebika nas zaščiti,vpelje
v magijo, pojača intuicijo in povezuje z svetom druge pozornosti. Ko zacvetijo
zvončki,
JESEN 18.februar
- 17.marec Za Kelte je
jesenov les les ravnovesja. Jesen je zelo trd in tudi najtanjše veje je težko
zlomiti. Povezujemo ga z modrostjo in višjo zavestjo. Jesen, hrast in glog
imenujemo tudi vilinska triada. ANAM CARA Slišim te, JELŠA 18.marec
- 14.april Jelšin les se
je uporabljal pri delanju vremena, še posebej za nevihte in dež. Jelša
predstavlja obrambo in zaščito, čeprav ima tudi intuitivno stran. Noč v svoji
tišini vabi praznino belega lista. Ne bom ti
govorila. VRBA 15.april
- 12.maj Vrbina luna
ponuja možnost zdravljenja spiritualnih in fizičnih bolezni. Tako kot sami
lahko veliko spoznamo o sebi, brez, da bi se zlomili, se usločimo in zopet
postavimo, se obnovimo in gremo naprej z življenjem, tako se gibljejo vrbine
veje. Vrba je
naravni aspirin in ima zdravilne lastnosti. Lahko jo uporabimo proti glavobolu
in za zbijanje vročine. Vrba ponazarja
jasnovidnost, intuicijo in čustva. GLOG 13.maj
- 9.junij Glog
povezujemo s praznikom Beltane, pa tudi s pravljičnimi bitji, vilami.
Povezujejo ga tudi z ženitvami in neukročeno seksualnostjo, ki je eden izmed
atributov Boginje. Tam, kjer glog
še vedno raste, so mesta moči. Na teh mestih se še vedno da začutiti, kako
je bilo v časih, ko je bil človek bolj povezan z naravo. V naravnem
okolju se drevesa, ki rastejo tesno skupaj, oblikujejo na enega od dveh načinov:
bodisi rastejo proč eno od drugega ali se združijo, da dajejo vtis enega
samega drevesa. Glog je našel drugačen način. Ni nasilen, a tudi ne dopušča,
da bi bili drugi vsiljivi. Vedno najde način, da se prilagodi in živi svoje življenje
v svojem prostoru. Zaradi te zmožnosti prilagajanja nima značilne oblike:
nekateri glogi so okrogli, drugi pahljačasti, suličasti in še drugačni. Glavno sporočilo
gloga: BITI PRISOTEN, BITI OSREDOTOČEN Glog ima
energijo uravnavanja. Če čutimo, da nas v življenju vleče v različne smeri,
bo pomagal, da se znova osredotočimo in najdemo svoje pravo mesto. Številni
ljudje izgubijo stik s svojim telesom, ker se skušajo prilagajati kalupom mode
in družbe. Takšna prizadevanja nas odrežejo od notranjega zavedanja telesa,
ki je domovanje duše in nas torej lahko nauči marsičesa. Glog pomaga, da se v
telesu spet počutimo doma, mu prisluhnemo in se od njega učimo. Veliko časa
prebijemo med spomini iz preteklosti in upi o prihodnosti, v resnici pa morami
biti predvsem v sedanjosti, če želimo ohraniti stik s stvarnostjo in vsemi
priložnostmi, ki jih ponuja. Glog lajša prisotnost v sedanjem trenutku. Bobni ob ognju
iz nas vabijo ritem življenja. HRAST 10.junij
- 7.julij Hrast
povezujemo s poletnim solsticijem. Predstavlja moč, vzdržljivost in vernost.
Hrastovo drevo predstavlja vez med svetlo in temno polovico leta. Vrata v drugi
svet so narejena iz hrastovega lesa. Za Kelte je
hrast sveto drevo zaradi svoje lastnosti, da privlači strele, jih preživi in
se je sposoben potem regenerirati. Bela omela, ki raste na hrastu, je simbol moške
potence. Njeni beli plodovi, ki so na zeleni omeli tudi sredi zime simbolizirajo
spermo gozdnega kralja. ŽELEZNJAK 8.julij-
4.avgust Železnjak
varuje vrata v druge svetove.
Povezujemo ga s praznikom Lammas. Njegove lastnosti so pogum, vojaški instinkt,
moška seksualnost in moška energija. LESKA 5.avgust
- 1.september Leska
ponazarja žensko energijo, ki se iz materinstva prevesi v modrost starejše ženske.
Povezujemo jo z mentalno budnostjo, hitrostjo razmišljanja, okretnostjo, zmožnostjo
racionalnega mišljenja in ustvarjalnostjo. Leskina veja je bajanica, s katero
se išče voda, rude ali kaj pozabljenega, zakopanega.. TRTA 2.september
- 29.september Trtina luna
premosti jesenski ekvinokcij in nas popelje v temni del leta. Ponazarja notranje
zrenje, ko se obrnemo vase in v sebi poiščemo vir inspiracije in ustvarjalne
moči. Njene lastnosti so razvoj, združevanje in
ekstaza. BRŠLJAN 30.september
- 27.oktober Čeprav ni
drevo, je bršljan zelo odporen, trdoživ in močan. Lahko ga uporabimo, da se
lažje znebimo tistih lastnosti, ki jih ne želimo več posedovati ali zato, da
lažje združimo ljudi podobnih nazorov. Bršljan poseduje veliko modrost in je
ena izmed rastlin, ki so Boginji najbolj svete. ŠE DRUGA
ZANIMIVA DREVESA IN GRMI BUKEV Bukev je eden
izmed najmogočnejših listavcev. Ima veličastno moč in vedro trdnost. Njene
korenine se širijo daleč, a niso globoke, kot bi drevo za ohranitev pokončnosti
komaj potrebovalo kaj več kot lastno samozavest. Raste lahko med drugimi
drevesi in vendar ohrani svojo posebnost. Uspeva z veliko vitalnostjo in je
izredno odporna. Glavno sporočilo:
SAMOZAVEST. Pomanjkanje
samozaupanja nas ne navdaja le z dvomi o nas in naših sposobnostih, ampak tudi
o odkritosti in mnenju drugih: nezaupanje do drugih odraža naš dvom vase.
Bukvina energija vrača samozaupanje in pomirja duha, da se znamo odločiti in
oblikovati mnenje. Posledica
nezavedne notranje negotovosti, ki jo povzročajo naše misli ali stik z
drugimi, so težave s prebavili. Bukev spodbuja notranjo spremembo odnosa in
tako telesa ne preplavlja več strah, ki ga je vznemirjal, ampak se odzove bolj
harmonično. Vneto in boleče žrelo je pogosta posledica energijskih blokad
zaradi strahu in pomanjkanja samozaupanja, zato pri njih koristi uporaba bukvine
energije. Tudi mi,
Ljubljančani, imamo ( ali smo imeli, odvisno od časa, kdaj to berete ) krasno
bukev. Stoji pred Ljubljansko opero in je tudi podlaga moji strani. Res je veličastna.
Svojo smrt bo dočakala v black tie izvedenki. Naj živi kultura! Naša bukev
ponazarja absurd, ko o življenju in smrti živega bitja odločajo državne
institucije. Tudi nad tem se lahko zamislimo. Sedaj, ko je še živa,
izkoristite priložnost in prisluhnite njenemu petju! Vprašanje, kako
samozavestni bodo pevci, ko jim bukev ne bo več dajala sence.. JELKA Na jelkinem
deblu marsikdaj ni vej, zlasti v gostih gozdovih ali nasadih - kot bi jelki zadoščalo,
da ima korenine zasidrane v tla in krono na svetlobi. Povezava med visokim in
nizkim, duhovnim in snovnim je posebnost jelke in njene spremenljive, pretočne
energije. Glavno sporočilo:
NAJ TEČE Kadar smo
vznemirjeni, se dihanje spremeni. Če nas čustva preplavijo, jelka pomaga
dihanju in naredi čustva lažje obvladljiva. Težave, za
katere se zdi, da izvirajo iz telesnih zapor( npr. občutek teže v nogah ali počasna
prebava ), so lahko v resnici posledica zapor v energijskih telesih. Da bi jih
lahko odpravili, je treba odpraviti energijske blokade. Jelkina pretočnost
pripomore k nemotenemu energijskemu pretoku. BOR V mešanem
gozdu imamo ob mraku občutek, da bor zadržuje svetlobo dalj kot druga drevesa.
Medtem ko se listje drugega drevja pogreza v temo, borovo deblo in veje še žarijo.
Bor je drevo svetlobe in sonca: celo njegova skorja zmore ujeti svetlobo. Živahna
rast njegovih bleščavih iglic nas opominja, da je svetloba vir življenje na
zemlji. Tudi storži, v katerih je seme, kažejo enako vitalnost. Bor nosi moške
in ženske cvetove na istem drevesu. To omogoča samooploditev in v tem pogledu
je bor nosilec življenja. Borova drevesa imajo skromne zahteve in lahko živijo
skoraj od nič. Zakoreninijo se v najbolj skopi zemlji in preživijo celo v
krpicah zelje na goli skali, kot bi svetloba zadovoljila vse njihove potrebe. To
nas opozarja, da tudi mi, zakoreninjeni na zemlji, potrebujemo za preživetje
nebeško luč.Glavno sporočilo: POTREBNA JE SVETLOBA PONOVNO
ODKRIVANJE LASTNE VITALNOSTI IN POVEZANOSTI Z ŽIVLJENJEM Vsi delujemo v
mejah, ki smo si jih sami postavili ter se opredeljujemo in identificiramo s to
omejeno različico v nas. Naše težave se nam lahko zdijo neizmerne, ker jih
vidimo le iz omejene perspektive, zato se počutimo izgubljeni v temi. Naše
meje izvirajo iz naše življenjske zgodbe. Ne smemo jih prezreti ali zanikati,
ampak moramo okrepiti svojo notranjo svetlobo, da nas jih osvobodi. Na pragu
temne sobe lahko obstojimo in nas je strah ali pa vstopimo in odpremo polkna. Ko
v prostor prode svetloba, strah zbujajoče sence izginejo. Bor pomaga, da
opazimo svetlobo v okoliščinah, ki se iz okvira naših meja zdijo temne in
brezupne. Dandanes
porabimo veliko časa za ideje in izume, ki nimajo zveze z resničnim življenjem.
Ujamemo se v egovo nagnjenje h kategoriziranju in etiketiranju stvari in ljudi,
to pa nas odreže od njihove biti, njihovega dela življenja.Včasih, ko je položaj
brezupen, se morda zazdi, da nas nosi sila, na katero nimamo nobenega vpliva.
Vendar nas tudi v takšnih okoliščinah vodi še naša druga raven. Tega se
moramo zavedati in ji dati možnost. Naša
nepovezanost z življenjem in meje, ki nas utesnjujejo, vplivajo na energijske
ravni in imajo lahko fiziološke posledice, na primer: utrujenost, šibkost,
lenobno delovanje organov, depresivnost. Bor nam lahko pomaga odkriti vitalnost
in povezanost z življenje ter ohraniti obnovljeno energijo. ŠIPEK Tudi kadar je
šipek povsem razvit, nima značilne drevesne oblike z deblom in vejami. Njegova
energija se kaže v cvetovih, vitalnost rastline se izraža z odpiranjem
njegovih svetov. Številne cvetnice cvetijo, ko dosežejo zrelost, cvetovi pa
trajajo nekaj dni ali celo nekaj tednov. V nasprotju s tem pa ima šipek nenehno
zaporedje cvetenja. Čim je cvet povsem odprt, njegovi listi odpadejo. Zgodi se,
da občudujemo polno razcveteli šipek, pa se bo lepota že v nekaj urah osula.
A kmalu se bodo pojavile desetine in desetine novih cvetov in to se bo
nadaljevalo celo cvetno sezono. Glavno sporočilo:
BODIMO ODPRTI DO SEBE, DA BOMO LAHKO ODPRTI DO DRUGIH Od najzgodnejše
mladosti smo vajeni etiketiranja: Ne znaš risati. Navadna lenoba si. V takšne
sodbe začnemo verjeti in smo prepričani, da ne moremo biti drugačni. Včasih
nam tako razvrščanje pride celo prav, ker opraviči naše neuspehe in pojasni
tiste vidike, s katerimi nismo zadovoljni. Težava ne tiči v sodbi, ampak v
tem, kako se nanjo odzovemo. Prepričanja o sebi ustvarijo podobo, ki nas utesni
in omeji. Šipkova odprtost pomaga, da se omejitev znebimo. Navada, da se
skrijemo za svoja prepričanja ali se izognemo stvarnosti, oblikuje naš odnos
do težav, ki se porajajo. Takšne težave sprejmemo kot nekaj zunanjega, nekaj,
proti čemur se moramo boriti. Toda težave je vedno povabilo, naj poglobimo
svoje razumevanje. Zaprtost se
lahko v telesu odrazi na različne načine, recimo z napetostjo ust in
stisnjenimi čeljustmi, mrščenjem, upognjenimi rameni, togostjo v trebuhu in
stegnih. Vsi ti simptomi razkrivajo globje ravni zaprtosti v jazu. Razmislimo,
kdaj se napetosti pokažejo. Po kakšnih dogodkih, pogovorih ali razmišljanju?
Po stiku s katerimi ljudmi? Duševno
energijo pogosto uporabljamo zato, da si predstavljamo, kakšne bi stvari bile
ali kakšne bi si želeli, da bi bile. Vsako bolezen ali težavo dojemamo kot
oviro na poti do stanja takšne popolne sreče. Stvarnosti se lahko izogibamo
tako, da vse svoje upanje usmerjamo v prihodnost ali pa se predajamo obžalovanju
in razočaranosti nad preteklostjo. Šipek pomaga, da se približamo pristni
odprtosti, ko se naš pogled na stvarnost razširi in ustvari nove notranje
prostore. Lastovka. LIPA V lipah roji. Lipe so
dolgovečna drevesa. Tudi lipe nimajo tipične krošnje, ampak so različne.
Premamijo nas s svojim močnim vonjem in toplo domačnostjo. Tudi skorjo imajo
tako, toplo in domačo. Kot bi v sebi gojile neko pravilno religioznost, spoštovanje
različnosti, hkrati pa tudi navezanost na pokrajino in domovino. Ni čudno, da
je bil simbol Slovenije na začetku lipov list! Jaz vidim tukaj pravilno
identifikacijo. Slovenca, ki se ponosno povezuje s svojim vaškim drevesom. Kadar si zaželimo
domačnosti, vonja po sladki kavi in domačem pecivu, ko želimo prisluhniti
nedeljski maši in poslušati rožljanje pletilk stare mame, se vsedimo pod lipo
in prisluhnimo. Zbuja spomine in jih zdravi. Umešča nas v prostor, v
Slovenijo. AKACIJA Akacija je
meni posebej ljubo drevo. Mogoče zaradi tako zanimivega nasprotja med njenimi
trni in nežnimi listi in cvetovi. Za kristjane je simbol Kristusovega
trpljenja, meni je bolj pri srcu razlaga, da je preseganje bolečine tisto, ki
nam kaže na dehtenje cvetov. Če je med rožami simbol ljubezni vrtnica, bi
bila to med drevesi akacija. Ljubezen, ki ne pozna meja, ki ve, da je za njen
obstoj potreben tudi trn. Trn, ne kot trpljenje, ampak kot transformacijsko
orodje. Tisti, ki je zaradi akacijinega vonja sposoben preseči par trnov v
peti, kaže resnični pogum. Akacija je nežna
in romantična, a hkrati bojevniška. Je drevo, ki v sebi združuje moški in ženski
princip. Kadar hlepite po notranjem ravnovesju, pojdite pod akacijo. DIVJI
KOSTANJ Ravno tako
zelo zanimivo drevo. Ste opazili, da veje večine dreves rastejo navzgor,
kostanjeve pa rasejo navzdol in se potem šele na koncu rahlo prifrknejo? Sploh
gol, brez listov, nekako spominja na človeka z razprtimi dlanmi. Za kostanj
pravijo, da zna nevtralizirati negativne energije, zeliščarji pa ga
uporabljajo za izdelavo krem za utrujene noge in za zdravljenje krčnih žil. Cvetovi
divjega kostanja so socvetja in zelo lepo dišijo. So kot pomanjšane orhideje,
ljubki in divji. Stopite pod
divji kostanj in se naužijte radosti. Kostanj rahlja vezi in osvobaja. Je v
svoji resnosti neresen, ostaja divji, veren tistemu, kar v resnici je. Lepo,
nenavadno, zdravilno drevo. PLATANA Platane so
moji ljubljenčki. So zelo velike, visoke in široke. Rastejo zelo hitro. Dojenčki
platane so tako veliki kot naša odrasla drevesa. Imajo svetlo, sivo-rjavo
skorjo in velike, javorju podobne liste. K višku rastoča drevesa so prave
predelovalnice strupov. Ponosno rastejo v strogem centru in se bohotijo v eskotičnih
parkih. Obstaja več vrst platan. Tiste, ki jih je moč občudovati v Ljubljani,
so uvožene in so doma na bližnjem vzhodu. Kaj sporoča
platana? Da je moč preživeti in še več, se popolnoma prilagoditi tudi tujemu
okolju, takemu, ki ti ne ustreza, kjer se počutiš kot steber, ki štrli iz
okolice, pa vendar..obdan z drugimi drevesi. Kadar se želimo umestiti in začutiti
povezanost z vsem in vsakim, se napijmo energije platane. Platana je vesoljsko
drevo! SEKVOJA
|