RŠ KOMENTAR, ponedeljek, 5. avgust 2002

Južnoameriška kriza 

Južna Amerika se srečuje z največjo ekonomsko krizo v vsej svoji zgodovini. Do sedaj si pravzaprav nismo mogli predstavljati, da kontinent lahko bankrotira. Vendar nas globalizacija kapitalizma in vseh njegovih vrlin vedno znova preseneča z novimi absurdi novih razsežnosti. Zgledu Argentine tako - po zanesljivem vzorcu padanja domin - sledijo še ostale latinskoameriške države, v katerih sta v preteklosti spletkarila Svetovna Banka in Mednarodni Denarni Sklad.

Zahodni mediji - po svoji stari navadi namerne nevednosti - poročajo predvsem o uličnih nemirih in izropanih trgovinah, medtem ko so krivci za gospodarsko katastrofo večinoma previdno zamoleani. Svetovna Banka in Mednarodni Denarni Sklad nista deležna kritik niti s strani obubožanih držav. Tem namreč preostane le še to, da prosijo za nove milijarde dolarjev posojil, ki pa bodo v končni fazi le še poglobila njihovo ekonomsko podrejenost samovolji Svetovne Banke in MDS-a.

Katastrofalno stanje južnoameriškega gospodarstva je zgolj logična posledica tesnega sodelovanja med lokalnimi korumpiranimi elitami in tujimi multinacionalnimi korporacijami. To je igra, v kateri se pije do kraja in pobegne skozi zadnja vrata, ko pride raeun. Največji žrtvi te neoliberalne igre pa sta praviloma delavstvo in prizadeto naravno okolje. Osredotočimo se tokrat na izigrani delavski razred.

Multinacionalne korporacije pod zaščito južnoameriških diktatorskih režimov, Svetovne Banke ter MDS-a neomajno izkoriščajo lokalno delovno silo in sodelujejo v brezpogojnem zatiranju vsakršnega poskusa delavskega samoorganiziranja. Razvoj demokracije v teh državah je zaenkrat nemogoč. Najzgovornejši primer teh razmer ostaja Kolumbija.

Za naftnega delavca Cesarja (bere se cezar) Blanca Morena niste še nikoli slišali. Cesar je bil zaposlen v naftni korporaciji Ecopetrol in vodja tamkajšnjega sindikata. Ko se je prejšnji mesec vračal domov, so ga na ulici ustrelili neznanci. Cesar je tako že 68. sindikalist, ki je bil letos umorjen v Kolumbiji.

Po pretresljivih poročilih mednarodnih združenj sindikatov je bil v prejšnjem letu v Kolumbiji umorjen 201 sindikalist. Od leta 1985 je bilo v tej državi tako umorjenih že preko 3800 delavcev, ki so bili člani različnih sindikatov. 

Umore sindikalistov izvajajo pripadniki kolumbijskih paravojaških enot AUC, ki v vlogi najetih morilcev tesno sodelujejo s tujimi korporacijami. Pod pretvezo boja proti drogam Pentagon že leta in leta usposablja in oborožuje kolumbijsko paravojsko, katere delo je z silo zatreti vsakršen upor proti neoliberalni politiki, privatizaciji in deregulaciji trga. Med žrtvami nasilja tako niso samo sindikalisti, temveč tudi kandidati neodvisnih strank, aktivisti nevladnih organizacij in celo duhovniki, ki se borijo za človekove pravice.

Kljub ostremu nasilju se boj za človekove in socialne pravice nadaljuje. Korporacija Coca-Cola se na sodišču v Floridi zagovarja zaradi vpletenosti v umore sindikalistov, zaposlenih v njenih kolumbijskih tovarnah. Tožijo jo kolumbijski sindikati, ki so se pred časom uspeli povezati z Združenjem sindikatov ameriških jeklarjev. Coca-Cola se zagovarja, da ni vpletena v umore, saj njene posle v tej državi vodi najeta lokalna firma. 

Z obtožbami o povezanosti s paravojaškimi morilskimi enotami se srečuje tudi največji investitor v Kolumiji, angleška naftna korporacija Beyond Petroleum. Zaradi vpletenosti v tri umore predsednikov lokalnega rudniškega sindikata se je pred sodiščem znašel tudi ameriški premogovniški gigant Drummond - in tako naprej. Spisek je predolg, da bi ga lahko povzeli naenkrat. 

Boj se odvija tudi v samih tovarnah. Pred nekaj meseci so delavci okupirali tovarne v kolumbijskem mestu Cali (beri Kali) in uspešno kljubovali vojski, ki je s silo hotela zatreti upor. Delavci so s tem protestom tujim korporacijam preprečili, da bi v njihovi regiji privatizirale vodo, elektriko in telekomunikacije.

Občasne zmage, ki jih dosegajo kolumbijski in drugi južnoameriški sindikati, seveda še zdaleč niso dovolj in ne predstavljajo emancipacije delavskega razreda. Južnoameriškem delavcem bosta tako še naprej vladala nasilje in eksploatacija, ki ju nad njimi vršijo domači diktatorski režimi in tuje korporacije. Ko pa se zgodi, da na oblast pride levičarska vlada, ki ima več posluha za delavske pravice, takrat to državo množično zapusti večina tujih investitorjev in gospodarski zlom je neizbežen. Takšen primer postaja Brazilija.

Razmere, v katerih se nahajata gospodarstvo tako imenovanega tretjega sveta in njegov delavski razred, mogoče še najbolje opisuje izjava predsednika Malezije, Mohatira Mohameda. Na srečanju revnih držav februarja 1999 na Jamajki je Mohatir povedal:
“Paradoksalno, ampak največjo katastrofo za nas, ki smo vedno bili antikomunisti, predstavlja ravno propad komunizma. Konec Hladne Vojne nam je odvzel še zadnjo rešilno bilko, namreč možnost, da prebegnemo na drugo stran. Danes nimamo nikogar, h komer bi se lahko obrnili.”

 Preberite tudi ostale komentarje:

• KAJ JE "NOVA NATOVA STRATEGIJA" IN KAJ BI VSTOP V NATO POMENIL ZA SLOVENIJO - dolžnost sodelovanja v Natovih operacijah v tujini, povečanje vlaganja sredstev v vojaške namene in možnost namestitve jedrskega orožja na njeno ozemlje. Kaj zakrivajo oblastniki in kje nam lažejo! Ali lahko še vedno mirno prenašamo njihovo sprenevedanje? Ya basta! Analiza je bila v izvirniku objavljen na Ianini spletni strani: http://iana11.tripod.com

• Poročilo policijske brutalnosti v Washingtonu - o nedavnih protestih za boljšo in pravičnejšo globalizacijo v glavnem mestu ZDA so mediji zamolčali zgodbe o policijski brutalnosti nad mirnimi protestniki. Zapirali in stradali so tako mirne protestnike in protestice kot tudi naključne mimoidoče. Preberite poročilo s prv roke. Če vam ni jasno, kakšne so bile zahteve protestnikov pa si preberite tukaj.

• Arrogance at the Podium - komentar - Bush prepričuje svet, o nujunosti vojn! Bush resnično hoče vojno! Bush, samo Bush išče vedno nove puhle izgovore. v angleščini.

• Ali se Sloveniji res obetajo NATO baze? - komentar - če Slovenija, močnemu javnemu nasprotovanju navkljub, pride v NATO pakt, bo vsaka slovenska vojašnica postala NATO paktova baza... Preberite nekaj kratkih uvodnih temeljev za nadaljno seznanjanje z analizo.

• Aktivistični Iraški mirovniški tim - komentar - ZDA in Velika britanija nameravata začeti vojno v Iraku in iščeta podporo tudi pri NATU. V Irak se bodo podali mirovniški aktivisti, ki bodo kot žive tarče "branili" civilne objekte, pred napadih na civilne objekte, ki se jih v takih primerih poslužujejo ZDA.

• Globalizacija proti globalni zavesti - komentar - Iz prijatelskega, enakovrednega odnosa ste nas, voljeni gospodje, v desetih letih speljali v odnos gospodar/služabnik; in sedaj nam z vztopom v Nato vsiljujete odnos partner/sovražnik. Vsiljujete nam sovraštvo in strah. V imenu koga torej govorite, ko rečete Slovenija in Slovenci?

• V ZDA vlada stroga cenzura nad objavo informacij - komentar - pri ‘Projektu Cenzurirano’ objavili seznam največjih zgodb, ki so jih v tem letu cenzurirali ameriški korporativni mediji.

• Jesenska radijska šola neoliberalnega kapitalizma - preprosta razlaga ameriškega in ostlih korporativizma na primeru vzreje krav... na malo šaljiv a na žalost ZELO resničen način predstavljene napake globalizma - komentar slišan na Radiu Študent,

• ZDA napadajo Irak le zaradi nafte - oz. kaj je podpredsednik ZDA Dick Cheney delal od zalivske vojne pa leta 2002. Napadi na Irak niso potrebni zaradi zagotavljanja svetovne varnosti, temveč boja za prevlado nad naftnimi pipicami Perzijskega zaliva. Preteklost ameriških visokih politikov jasno kaže na lakomnost in bolestno željo po izkoriščanju bogastev Bližnjega vzhoda zaradi česar so pripravljeni lagati sebi in svetu, ter se z krvjo dogopati do črnega zlata! - komentar slišan na Radiu Študent,

• Diktatorji z Zahoda diktirajo celemu planetu!!! - predsednik Zimbabveja je diktator, še večji dikator je predsednik ZDA Gerorge Bush ml. Združba Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka in Evropska unija skrbijo za umiranje zaradi lakote v Malaviju - ne samo tam. Kolonalizma ni bilo nikoli konec, sedaj ga prepoznamo pod izrazom globalizem (pozor: ni enako kot globalizacija!!!) - komentar slišan na Radiu Študent, 19. avgust 2002,

• Hirošime in nagasakiji tretjega tisočletja?! - ameriške nuklearne grožnje, nikoli končana hladna vojna, Bushev primitivizem - komentar slišan na Radiu Študent, 12. avgust 2002,

• Kdo je najbolj globalen? - komentar in kratka razlaga namena delovanje "antiglobalistov" (oz. gibanja za boljšo globalizacijo) - kaj pravzaprav sploh hočejo, na kaj opozarjajo in proti kakšni globalizaciji se borijo,

• Volitve za predsednika Srbije - komentar slišan na Radiu Študent, 7. avgust 2002,

• Turčija končno začenja sprejemati kurde kot ljudi? - komentar slišan na Radiu Študent, 6. avgust 2002,

• Aktualni komentar o krizi v Južni ameriki - slišan na Radiu Študent, 5. avgust 2002,

• Dan beguncev - v angleščini, aktualni komentar ob dnevu beguncev objavljen na spletnem magazinu Blue Green Earth,

• Javna razprava, ki to ni - Komentar vključevanja v NATO in delovanja slovenskih oblasti, slišan na Radiu Študent, 22. april 2002,

• Fuck of Oil - zakaj ZDA utvarjajo vojne proti terorizmu, lažejo celemu svetu in pobijajo nedolžne?- NAFTA, NAFTA, NAFTA!!! - komentar slišan na Radiu Študent, 15. april 2002,

• Komentar militarističnega razuzdanstva slovenskih oblastnikov - slišan na Radiu Študent, 10. april 2002.