Pro in contra hitrim vlakom

Uvod

Ali hitri vlaki prinašajo le prednosti ali tudi dodatne slabosti? Tu so zbrana nekatera dejstva, ki govorijo tako v prid kot tudi proti hitrim vlakom. Čeprav je običajno od uvedbe hitrega vlaka več koristi kot obratno, se vseeno ne odločajo povsod zanje; tak primer so ZDA.

Pro

• velika kapaciteta - hitra proga zavzema razmeroma majhno površino glede na šestpasovno avtocesto, ker potrebuje le dva tira (v eno in v drugo smer). V primerjavi z avtomobili se lahko na določen čas pelje po progi le malo vlakov, največ 16, včasih tudi 20, vendar pa lahko vsak vlak sprejme do 1000 potnikov (na Japonskem tudi do 1600 potnikov), kar je za kar nekaj potniških letal, in pa veliko število avtomobilov. To pomeni, da lahko v eni uri prepeljejo vlaki tudi do 20.000 potnikov, kar je mnogo več kot pa je prepustnost avtocest (zahodno ljubljansko obvoznico, ki je najbolj prometna cesta v Sloveniji, prepelje dnevno okoli 80.000 vozil, v vsakem pa so povprečno po eden ali dva potnika). Tu lahko vidimo da se hitra proga lahko s svojo kapaciteto dobro kosa z avtocestami, ki so marsikje močno preobremenjene.
• zmanjšanje prometa na cestah - predstavljajmo si, da je med dvema mestoma 500 km razdalje, kar bi z avtom potrebovali od pet do šest ur vožnje. Če med mestoma zgradimo hitro progo za hitrost 300 km/h, potem bi z vlakom potrebovali le dve uri. Če cena vozovnice ni pretirano visoka, potem se bo veliko avtomobilistov odločilo za hitri vlak, s tem pa se bo zmanjšal promet na prenapolnjeni avtocesti.
• zmanjšanje emisij CO₂ in drugih plinov - ker se zmanjša promet na cesti, se seveda zmanjša tudi onesnaževanje, kar je danes v času nastanka efekta tople grede pomemben dejavnik. Ker so hitri vlaki na elektični pogon, so izpusti enaki ničli. Seveda je nekaj izpusta iz termoelektrarn, ki proizvajajo elektriko za železnico, vendar je tega onesnaževanja precej manj kot pa pri cestnem prometu. Izračunano je bilo namreč, da Eurostar z kapaciteto 800 potnikov ravno toliko onesnažuje okolje kot 20 avtomobilov (v katerem se običajno pelje le po en potnik) - torej zanemarljivo malo; še manj ali pa celo nič, če se za vir električne energije uporabljajo obnovljivi viri energije.
• energetska učinkovitost - vsekakor je znano, da so vlaki energetsko najmanj potratna vozila, kajti trenje med jekleno tirnico in jeklenimi tiri je zelo majhno, vlaki pa so tudi zelo težki, zato vlak porabi zelo malo energije, ko vzdržuje potovalno hitrost. Nasprotno, letalo porabi ogromno goriva, da sploh doseže željeno višino leta in tudi da se sploh lahko drži v zraku. Avtomobil pa je tako ali tako najbolj neekonomično prevozno sredstvo.
• hitrost - vlak s hitrostjo 300 km/h prevozi en kilometer v le 12 sekundah oziroma pet kilometrov v minuti. Res je, da veliko avtomobilov zmore 200 km/h in več, toda to ni možno vzdrževati za daljši čas.
• prikladnost - železniške postaje so povsod, običajno v središčih mest, letališča pa so običajno precej daleč od mest. Velik čas vzame zato že vožnja do letališča, tam pa potnika čakajo še precej dolge letališke procedure, ki se jim ne da izogniti. Če se peljemo s hitrim vlakom, tega ni, na vlak pa lahko stopimo le nekaj minut pred odhodom (na letališču je dostikrat dobro biti kakšno uro pred vzletom letala).
• varnost - kljub nesreči vlaka ICE v Eschedeju leta 1998 (ki pa bi se lahko zgodila tudi z navadnim vlakom) velja, da so hitri vlaki izjemno varno prevozno sredstvo. Hitri vlaki dnevno po svetu prepeljejo več kot milijon ljudi, doslej pa, razen prej omenjene nesreče, še ni bilo takih s smrtnimi žrtvami. Hitri vlaki so prav tako varnejši od običajnih, saj uporabljajo najmodernejšo računalniško tehnologijo, hitre proge pa se vseskozi vzdržujejo v kar se da najboljšem stanju.
• udobje - hitri vlaki so zelo udobni, niso tako natlačeni kot letala, lahko se po želji sprehajamo po njem (kar v avtu ne moremo), lahko kupimo kakšen prigrizek ali pijačo ali pa kar pravo kosilo. Prav tako je na hitrih vlakih zelo tiho, vožnja pa je zelo mirna, precej bolj kot na navadnih vlakih ali pa na avtobusu.
• cena prevoza - cena prevoza je seveda nekoliko večja od cene vožnje z avtomobilom, vendar je na srednjevelike razdalje (do okoli 1000 km, tudi več) še vedno ceneje kot z letalom (primer: enosmerna karta za TGV Nice-Pariz stane okoli 12.000 SIT)

Contra

• cena izgradnje hitre proge - ta je vedno zelo visoka, dostikrat precej več, kot pa stane avtocesta (15 milijonov evrov na kilometer). Problem je v financiranju projektov, kajti običajno se izgradi nekoliko daljši odsek hitre proge (tudi več sto kilometrov naenkrat), kar je lahko zelo velik finančni zalogaj. Vendar se običajno to tudi izplača, saj se stroški povrnejo po desetih ali dvajsetih letih. Je pa tudi res, da lahko onesnaževanje cestnih vozil lahko enako učinkovito zmanjšamo ceneje kot pa z izgradnjo nove hitre proge.
• omejitve uporabe hitrih prog - hitri vlaki lahko učinkovito povezujejo mesta, vendar pa mora biti v teh mestih učinkovit javni prevoz, bodisi s podzemno ali nadzemno železnico ali učinkovitim avtobusnim sistemom. Če tega ni (kar je pogost primer v ZDA), potem se bo manj ljudi odločalo za prevoz z hitrimi vlaki.
• uničevanje narave - za izgradnjo hitre proge je treba žrtvovati nekaj površja. koridorji hitrih prog sicer niso tako široki kot pri avtocestah, vendar pa jih je treba zgraditi bolj naravnost, kar je problem pri hribovitem površju, saj se na splošno načrtovalci poizkušajo izogibati gradnji predorov. Seveda je treba zgraditi precej viaduktov, mostov, usekov in nasipov, kar vse precej draži gradnjo. Problem je tudi pri hrupu, ki ga hitri vlaki povzročajo, čeprav se da to precej omiliti z gradnjo hitre proge vzporedno avtocesti, kar pa žal ni vedno možno.

Glej tudi

• Zakaj hitri vlaki
• Vse o progah za visoke hitrosti