Zakaj hitri vlaki
Uvod
Transport pomeni premik iz točke A do točke B. Oblika transporta pa je pravzaprav
tisto sredstvo, ki nas v nekem določenem času od točke A do točke B tudi pripelje. In
danes je tako (pravzaprav je vedno bilo tako), da bi radi iz ene točke prišli v drugo
čim hitreje. Zato so se v zgodovini vedno iskali načini, kako bi potovali hitreje in
hitreje. In vlak je v začetku 19. stoletja pomenil velik korak k hitrejšemu transportu,
saj je bil precej hitrejši od konjev, ki so bili takrat glavno prevozno sredstvo.
Razvoj
Sčasoma so prihajali v uporabo vse hitrejši vlaki, s katerimi so ljudje v vse
krajšem času premagovali vse večje razdalje. Kasneje pa sta ga prehitela tako avtomobil
kot še kasneje tudi letalo. In vlak je tako začel izgubljati primat v transportu. Zato
so začeli razvijati vse hitrejše vlake, da bi dohiteli konkurenco. Dandanes glavne proge
po Evropi omogočajo hitrosti vlakov od 140 pa do 180 km/h, marsikje tudi do 220 km/h (tu
Slovenije žal še ne moremo upoštevati). To je hitreje, kot je dovoljeno z avtomobilom,
vendar pa moramo upoštevati tudi (ne tako veliko) povprečno hitrost vlaka zaradi
omejitev hitrosti in vmesnih postankov ter tudi vožnjo od doma do postaje oz. postaje do
cilja. Tako je običajni vlak na krajše razdalje počasnejši od avtomobila, na daljše
je pa sicer od njega hitrejši, vendar pa je zato počasnejši od letala. In tako je v
šestdesetih in sedemdesetih letih prevladovalo mnenje, da je železnica v zatonu.
Vendar pa so Japonci s svojim Shinkansenom pokazali, da
se da tudi železnico poslovati uspešno, če so le ponujene hitre usluge. Prvi so to
ugotovili Francozi s svojim TGV-jem in Britanci s svojim IC-125. Oba vlaka sta se pokazala za zelo uspešna ter
sta postala močna konkurenca avtomobilu in letalu na relacijah med mesti, oddaljenimi od
200 do 600 km. Zelo kmalu so sledile tudi druge evropske države, ZDA pa so ostale še
zmeraj precej zadaj, čeprav se tudi tam poizkuša uvesti hitre železniške povezave.
Uspeh hitrih vlakov
Izgradnja novih železniških povezav je lahko zelo tvegan posel. Večina železniških
družb po Evropi je v državni lasti in marsikje dobivajo od države razne subvencije,
sicer ne bi zmogle financirati obratovanja železniških prog. Še posebej velik strošek
pa je izgradnja posebnih hitrih prog, saj je cena dostikrat
precej višja kot cena izgradnje avtoceste na isti relaciji. Vendar pa so doslej vse hitre
proge po svetu dosegle velik uspeh, predvsem TGV.
Leta 1981 so odprli
prvo hitro progo v Evropi med Parizom in Lyonom. Stroški izgradnje so bili velikanski,
prav tako nemajhna pa je bila tudi cena razvoja in nabave novih hitrih vlakov. Vendar pa
se ta proga postala kmalu najbolj uspešna hitra proga v Evropi, saj se je z maksimalno
hitrostjo 270 km/h čas vožnje od Pariza do Lyona skrajšal iz prej petih ur na samo dve
uri. To pa je imelo dodatne posledice za relacijo Pariz-Lyon: število potnikov z
železnico se je povečalo za 500%, število letalskih potnikov se je zmanjšalo za 40%,
na avtocesti med Parizom in Lyonom se je promet zmanjšal za 30%. Prav tako je ta proga
prinašala velikanski dobiček in velikanski stroški izgradnje so se izplačali v manj
kot desetih letih. Danes na tej progi vozijo povečini dvojni vlaki, precej tudi
dvonastropni s po 1000 potniki, in to vsake tri minute. Letno ta proga prinaša okoli 500
milijonov evrov čistega dobička (okoli 10% slovenskega proračuna).
Franciji so uspešno sledile tudi druge evropske države, namreč Nemčija z ICE, Italija s Pendolinom, Španija z AVE
in še ostali. V Franciji pa so uvedli še nove linije za TGV, ki so prav tako zelo
uspešne. Lahko rečemo da so železnice v Evropi doživele preporod.
Hitri vlaki danes in v prihodnosti
Danes se pospešeno razvijajo novi hitri vlaki ter gradijo nove hitre proge po Evropi
in v vzhodni Aziji. V Evropi so precej zanimanja pokazale tudi vlade držav ter evropska
komisija, saj je v načrtu, da bi v prihodnosti po Evropi zgradili več desettisoč
kilometrov novih železniških prog, povečini takih za visoke hitrosti. Obetajo se nam
veliki projekti, med drugim izgradnja kar nekaj zelo dolgih predorov (z dolžino 50 km in
daljših). Dobro je tudi, da Evropi na tem področju sledi tudi Slovenija, saj bomo leta
2000 dobili prvi slovenski hitri vlak.
Glej tudi